Benzen: Razlika med redakcijama

'''Benzen''' ali '''benzol''' je aromatska [[spojina|kemična spojina]] s formulo C₆H₆. Je brezbarvna, zelo lahko vnetljiva tekočina sladkega vonja, ki dobro raztaplja [[maščoba|maščobe]], [[smola|smole]], [[jod]] in [[naftalen]]. Benzen je pomembno industrijsko [[topilo]] in izhodna surovina za proizvodnjo [[zdravilo|zdravil]], [[plastična masaplastika|plastičnih mas]], [[guma|sintetskega gumija]] in [[barvilo|barvil]]. Uporablja se kot dodatek k [[bencin]]u, vendar je zaradi karcinogenosti njegova uporaba omejena.

Pridobiva se iz [[premogov katrangudron|premogovega katrana]], nekaterih frakcij [[nafta|nafte]] ali sintetsko. Sodeč po njegovi strukturni formuli bi ga imenovali cikloheks-1,3,5-trien, kar pa ni pravilno, ker nima stalnih [[dvojnakemijska vez|dvojnih vezi]]. Benzen je namreč [[Aromatičnost|aromatska spojina]] s kontinuirnimi [[vez π|vezmi π]], zato je za ponazoritev primernejša [[skeletna formula]] z včrtanim krogom, ki ponazarja kontinuirni elektronski oblak.

Sledovi benzena lahko nastanejo pri [[nepopolno zgorevanje|nepopolnem zgorevanju]] vsake snovi, bogate z ogljikom. Benzen nastaja med [[ognjenik|ognjeniškimi izbruhi]], v gozdnih [[požar]]ih, pri [[kajenje tobaka|kajenju]] [[tobak]]a in nepopolnem zgorevanju [[polivinilklorid]]a (PVC).

Trenutno se največ benzena porabi za sintezo drugih kemikalij, natančneje za organske kemikalije in [[plastika|plastike]]. V Evropi se 50 % benzena porabi za sintezo [[stiren]]a, ki je surovina za [[polistiren]], 20 % za sintezo [[kumen]]a, ki je surovina za sintezo [[fenol]]a, smol in lepil, in 15 % za sintezo [[cikloheksan]]a, ki je surovina za sintezo [[najlon 6|najlona 6]] in [[najlon 6-6|najlona 6-6]]. Manjše količine benzena se porabijo za proizvodnjo [[guma|gume]], [[lepilo|lepil]], [[barvilo|barvil]], [[detergent]]ov, [[zdravilo|zdravil]], [[razstrelivoeksploziv|razstreliv]], [[napalm]]a in [[pesticid]]ov.<ref name=eot/><ref name=cdc/>

* [[Hidrogeniranje]] ([[redoks reakcija|redukcija]]). Benzen se s hidrogeniranjem pri 450&nbsp;°C in tlaku 10 atm v prisotnosti [[nikelj|niklja]] kot katalizatorja pretvori v [[cikloeksan]].

Izpostavljenost benzenu je svetovni zdravstveni problem. Dolgotrajno izpostavljanje benzenu povzroča okvare [[jetra|jeter]], [[ledviceledvica|ledvic]], [[pljuča|pljuč]], [[srce|srca]], [[možgani|možganov]], [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] in [[kromosom]]ov. Prva poročila, da povzroča raka, so iz leta 1920. Kemična industrija je kljub mnogim poročilom v medicinski literaturi šele leta 1979 priznala, da povzroča raka pri človeku. Dotlej je poskušala ovreči vse študije, ki so so opravile na živalih, in trdila, da benzen na človeka nima nobenega vpliva. Raziskave so dokazale, da benzen povzroča raka pri različnih vrstah preskusnih živali, ne glede na to, kako so mu bile izpostavljene.<ref>{{cite journal| journal =Int. J. Occup. Environ. Health.| year =2007| volume =13| issue =2| pages =213–21| title =Benzene-induced cancers: abridged history and occupational health impact| author =Huff, J.| pmid=17718179}}</ref><ref>{{cite journal| journal =J. Environ. Biol. | year =2005 | volume =26 | issue =2 | pages =157–168 | title =Biochemical toxicity of benzene | author =Rana, S.V. | coauthors = Verma, Y. | pmid =16161967}}</ref>

Končni produkti metabolizma benzena so [[fenol]], [[katehol]] in [[kinol]], pa tudi [[hidroksihidrokinol]] in [[mukonska kislina]]. Omenjeni produkti se konjugirajo z anorganskim [[fosfat]]om in [[glukuronska kislina|glukuronsko kislino]] ter se izločijo z [[urinseč|urinom]]om.<ref name=eot/>

Pri kronični zastrupitvi se pojavijo [[slabokrvnost|anemija]] (slabokrvnost), [[levkopenija]] in [[trombocitopenija]]. V skladu s tem je oslabljen [[imunski sistem]], kar poveča verjetnost [[okužba|okužb]]. V skrajnem primeru pride do [[aplazija kostnega mozga|aplazije kostnega mozga]], posledično pa [[aplastična anemija]] ter [[pancitopenija]].<ref name=eot/><ref name=mr/>

Pri nekaterih ženskah, ki so vdihavale velike koncentracije benzena, so se pojavile nepravilnosti v [[menstruacija|menstrualnem ciklu]] in zmanjšanje velikosti [[jajčece|jajčnih celic]].<ref name=cdc/> Izpostavljenost benzenu je povezana z določenimi [[razvojna nepravilnost|razvojnimi nepravilnostmi]], kot sta [[spina bifida]] in [[anencefalija]].<ref>[http://www.environmentalhealthnews.org/ehs/newscience/benzene-linked-to-neural-tube-birth-defects/ »Breathe carefully: air emissions of benzene may cause birth defects«]. Pridobljeno dne 2011-01-03.</ref> Pri moških, ki imajo v sebi visoke doze benzena, obstaja verjetnost, da imajo v [[spermijsemenčica|spermijih]]ih nenormalno število kromosomov, kar vpliva na plodnost ter razvoj zarodka.<ref>[http://www.environmentalhealthnews.org/ehs/newscience/benzene-linked-to-sperm-abnormalities »Benzene exposure linked to sperm abnormalities that cause birth defects«]. Pridobljeno dne 2011-01-03.</ref> Študije na živalih, natančneje pri [[podgana]]h, [[miš]]ih, [[zajcipravi zajec|zajcih]]h in [[dvoživke|dvoživkah]] so pokazale številne kromosomske nepravilnosti,<ref name=eot/> ki so se kazale kot manjša porodna masa mladičev, zakasnitev razvoja [[kost]]i in poškodbe kostnega mozga.<ref name=cdc/>