Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis: Razlika med redakcijama

m
Bot: Popravljanje preusmeritev
m (Bot: Migracija 41 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q184407)
m (Bot: Popravljanje preusmeritev)
[[Slika:SaintDenisExterior.jpg|thumb|right|250px|Bazilika Saint-Denis]]
[[Slika:Louis XVI et Marie-Antoinette.jpg|thumb|right|250px|Grobnica Ludvika XVI. in Marije Antoinette]]
'''Bazilika Saint-Denis''' ([[francoščina|francosko]] ''Basilique Saint-Denis'') je [[Gotska arhitektura|gotska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] v severnem predmestju [[Pariz]]a [[Saint-Denis, Seine-Saint-Denis|Saint-Denisu]]. Od leta 1966 ima status [[katedralastolnica|katedrale]]. V baziliki se nahaja grobišče skoraj vseh francoskih monarhov.
 
[[Dionizij Pariški|Sveti Dionizij]] (saint Denis) je zavetnik [[Francija|Francije]], po legendi prvi pariški škof. Na njegovem grobu je bilo povzdignejno svetišče, kjer je [[Franki|frankovski]] kralj [[Dagobert I.]] (628-637) ustanovil [[Benediktinci|Benediktinsko]] [[Opatija|opatijo]] sv. Dionizija.
Kralj [[Ludvik XVIII. Francoski]] je bil po smrti leta 1824 pokopan na sredo kripte, v bližini grobnice Ludvika XVI. in njegove žene. Krste njihovih naslednikov, umrlih do 1830, so bile prav tako položene v grobnico. Vrnjeni so bili tudi spomeniki, odnešeni v Muzej francoskih spomenikov. Truplo [[Ludvik VII.|Ludvika VII.]], ki je bil pokopan v opatiji pri Saint-Pontu in katerega grob je ostal nedotaknjen, je bilo tudi prišeno v Saint-Denis ter pokopano v kripto. V letu 2004 je bilo mumificirano srce dauphina - otroka, ki naj bi bil Ludvik XVII., zapečateno v steno kripte.
 
Cerkev je bila zgrajena v karolinškem obdobju oziroma je bila dokončana l.775. [[Suger|Opat Suger]] jo je v 12. stoletju prenovil. Njegova želja je bila namreč ta, da bi postala tudi bazilika Saint-Denis pomembna romarska postojanka, kot so bile tedaj [[Jeruzalem]], [[Rim]] in [[Santiago de Compostela]]. Za prenovo cerkve je sam Suger poiskal material, tak primer so bili stebri, ki jih je prinesel iz Dioklecijanovih term v Rimu.
 
Katedrala je postala zgled za gotsko umetnost in za gradnjo ostalih katedral. Uresničila se je torej želja Sv. Bernarda, Sugerjevega prijatelja, ki je nanj vplival. Postala je zgled predvsem zaradi novosti, ki so bile uvedene v tistem času. Od takrat se je razširila raba kapitela s cvetličnimi motivi, raba večbarvnih vitržev, raba križnega oboka, ki je služila porazdelitvi teže na bolj vzdržljive stranske nosilne stebre, v nasprotju s prejšnjim sistemom, ko je bila vsa teža osredotočena na stene. Oporniki so nadomestili stebre, tako da je zgradba zgledala lažja. Isti učinek so dobili tudi tako, da so s pomočjo optične prevare postavljali manjše stebričke na večjih, v resnici sami majhni stebrički ne bi držali pokonci celotne zgradbe. Po zaslugi opornih stebrov, zidovi niso imeli več nosilne funklcije, zato so na njih nastali ogromni gotski vitraži in notranji zidovi okrašeni z biforami. Posledica tega je bila tudi veliko boljša osvetlitev. Rastoči loki so omogočili, da se zgradbe dvigajo v višino, pojavile so se fiele in okrogle rože (rosoni). Poleg tega so bile od takrat zgradbe zgrajene po točno določenih matematičnih pravilih.[http://www.croponline.org/cattedrali.htm]
7.408

urejanj