Azteška civilizacija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 99 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q12542
m Bot: Popravljanje preusmeritev
Vrstica 13:
V primerjavi s staroselci na mehiški planoti, so bili Azteki zaostali. Staroselci so jih najeli kot vojščake, naselili so jih na območju z veliko kačami. Leta [[1323]] so Azteki umorili hčerko staroselskega vladarja. Tako so Azteki morali ozemlje zapustiti. Naselili so nenaseljen otok sredi jezera [[Texcoco]], kjer so zagledali znamenje, ki jim ga je napovedal bog na začetku potovanja. Leta [[1325]] so tu ustanovili svoje mesto. Mesto so poimenovali z enim od vzdevkov za svoje pleme - ''Tenochtitlan''.
 
Azteška [[civilizacija]] se je začela hitreje razvijati v 14. in 15. stoletju. Z kasnejšimi vojnimi osvajanji so se Azteki razširili na jug Mehike in nastalo je azteško kraljestvo, ki je obsegalo celotno južno Mehiko. Azteško kraljestvo je na jugu segalo do ozemlja [[Maji|Majev]]. Azteška kultura pa je imela razkošne [[palača|palače]] in velika [[mesto|mesta]]. Vendar te razkošne kulture Azteki niso ustvarili sami, ampak so nasledili dosežke, ki so jih ustvarila ljudstva pred njimi. Azteki so kot ostale velike civilizacije posredovali del svoje dediščine, kot so npr.: [[rastlina|rastline]], [[živalživali]]i, [[predmet]]e. Njihova [[ime]]na so značilna za ves svet, kajti še danes jih uporabljamo. Nekatera imena so prilagojena sodobnemu [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziku]], kot ''tomatl'' ([[paradižnik]]), ''olli'' ([[guma]]), ''cacahuetl'' ([[arašid]]). Njihov jezik je bil [[nahuatl]]. Ime pa so dobili po njihovi bajeslovni domovini - Aztlan, pa tudi Tenochca, Mexica.
 
Med najpomembnejšimi azteškimi kralji je bil [[Moctezuma I.]], ki je bil izvoljen za kralja leta [[1440]]. Moctezuma I. je izpeljal velike družbene, politične, administrativne in verske reforme. Vladal je kar 28 let, do leta [[1468]]. Na njegov ukaz so izdelali [[sončni kamen]] z azteškim koledarjem in obnovili glavni tempelj v prestolnici. Glavni tempelj v prestolnici sta sestavljali dve piramidi.
 
[[Španci]] so leta [[1519]] odkrili azteško deželo in njeno prestolnico [[Tenochtitlan]]. Špance so Azteki zamenjali za bogove, saj so bili podobni belemu bogu [[Quetzalcoatl]]u. Španci so uporabljali [[ročno strelno orožje|strelno orožje]] [[arkebuza|arkebuze]], ki so bile sicer zelo počasne zaradi ponovnega polnjenja smodnika in naboja, vendar so imele zgolj psihološko prednost. Azteki so se do leta [[1521]] uspešno upirali, nakar so se bili prisiljeni vdati, kar je pomenilo konec azteške vladavine v osrednji Mehiki. [[Hernán Cortés|Hernando Cortez]] je z 250 vojaki pobil 300.000 mož, zadnjega azteškega kralja je dal usmrtiti leta [[1524]].
 
== Kultura in religija ==
Vrstica 28:
 
[[Slika:Aztecs storing maize.jpg|thumb|200px|Shranjevanje koruze]]
Osnovna [[hrana]] Aztekov in ostalih mehiško-ameriških prebivalcev je bila [[koruza]]. Ostala hrana so bile [[riba|ribe]], rakci in črvi. Hrano so domov nosili v košarah, jedli pa so jo sede ali so sedeli na [[pručka]]h. Matere so svoje hčere učile vsakodnevnih opravil. Za starejše Azteke je bilo značilno da so bili bolj spoštovani in so imeli pravico piti [[alkohol]]ne pijače in se z njimi opijati. Ponoči so [[akrobat]]i, pritlikavci ter lutkarji zabavali ljudstvo. Azteška mesta so trgovci oskrbovali z raznim blagom iz tujih dežel. Najpomembnejši azteški praznik je bil praznik nabiranja koruze ([[Atamalcualztli]]), ki je trajal 10 dni in je bil posvečen boginji [[Xilonen]].
 
Azteške hiše so bile grajene večinoma iz [[kamen|kamnov]] ali zidakov iz [[blato|blata]], za vezivo so rabili [[apno]], ki je bilo pomešano s peskom. Na tak način so se tudi ponekod zavarovali pred nizkimi [[temperatura]]mi. Hiše so imele pravokoten tloris, bile pa so enosobne ali dvosobne, odvisno od položaja prebivalcev. Streha je bila terasasta. V središču hiše je bilo po navadi ognjišče na katerem so kuhali. Ognjišče je bilo narejeno iz treh kamnov in na njem je vedno gorel ogenj. Tipična azteška hiša je imela prostor za kuhanje in jedilnico, kopalnico ter spalnico. Svež zrak je v hišo prihajal skozi vhodna vrata.