Azija (rimska provinca): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KLBot2 (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:Q210718
m Bot: Popravljanje preusmeritev
Vrstica 12:
|status =[[rimska provinca]]
|government_type =
|religion = [[politeizem|mnogoboštvo]]
|common_languages =
|event_start = ustanovljena po smrti Atala III.
Vrstica 29:
[[Slika:Asia minor roman power.jpg|thumb|280px|Rimsko osvajanje Male Azije]]
 
'''Rimska provinca Azija''' ([[latinščina|latinsko]]: Asia ali Asiana, [[grščina|grško]]: Ασιανή, Asiané), v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem]] obdobju '''Frigija''', rimska prokonzulska provinca v zahodni [[Mala AzijaAnatolija|Mali Aziji]]. Ustanovljena je bil leta 133 pr. n. št. na ozemlju nekdanjega [[Pergamsko kraljestvo|Pergamskega kraljestva]], katerega je kralj [[Atal III.]] po svoji smrti prepustil Rimljanom. Ukinjena je bila z [[Tetrarhija|Dioklecijanovimi reformami]] na začetku 4. stoletja, ko je bilo njeno ozemlje razdeljeno na sedem manjših provinc.
 
==Geografija==
Provinco Azijo so na začetku sestavljale pokrajine Mizija, Trojada, Eolija, Lidija, Jonija, Karija in ozemeljski koridor skozi Pizidijo v Pamfilijo. Egejski otoki, razen [[Kreta|Krete]], so spadali v provinco Otoško Azijo. Del Frigije so Rimljani prepustili [[Pontsko kraljestvo|pontskemu]] kralju [[Mitridat V.|Mitridatu V.]] in ga leta 116 pr. n. št. ponovno priključili k Aziji. Likaonija je bila k provinci priključena pred letom 100 pr. n. št., ozemlje okoli Kibire pa leta 82 pr. n. št.. Jugovzhodni del province Azije je bil kasneje ponovno priključen k provinci [[Kilikija (rimska provinca)|Kilikiji]]. V obdobju [[RimskoRimski cesarstvoimperij|Rimskega cesarstva]] je provinca Azija na severu mejila na Bitinijo, na jugu na Likijo in na vzhodu na Galatijo.<ref>''Asia, Roman province'', The Oxford Classical Dictionary, 3. izdaja, 1996, str. 189-190.</ref>
 
==Zgodovinsko ozadje==
[[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidski]] kralj [[Antioh III. Veliki]] je moral po zlomu njegove vojske v zgodovinski [[bitka pri Magneziji|bitki pri Magneziji]] leta 190 pr. n. št. Malo Azijo prepustil [[Rimska republika|Rimski republiki]]. Po sklenitvi [[Apamejski mir|Apamejskega miru]] leta 188 pr. n. št. se je celoto ozemlje predalo Rimu in prešlo pod oblast klientskega kralja s sedežem v Pergamu.
 
Pergamski kralj [[Atal III.]], ki je bil zvest rimski zaveznik in brez zakonitega naslednika, je sklenil svoje kraljestvo z oporoko prepustiti Rimu. Po njegovi smrti leta 133 pr. n. št. je [[Rimski konzul|konzul]] Manij Akvilij na njegovem ozemlju uradno ustanovil provinco Azijo.<ref name=OCD>''The Oxford Classical Dictionary'', str. 189f.</ref> Prehod Atalidskega kraljestva pod rimsko oblast je imel za okoliške države resne posledice. V tistem času je svoj položaj krepilo [[Pontsko kraljestvo]] kralja [[Mitridat VI. Pontski|Mitridata VI.]], ki bi lahko bilo velika ovira za rimsko oblast v provinci Aziji, pa tudi mnogo širše.<ref>S. Mitchell, ''Anatolia'', 1. del, New York, Oxford University Press, 1993, str. 29.</ref>
 
==Zgodnje rimsko obdobje==
Vrstica 46:
 
==Mitridat in Sula==
[[Mitridat VI.|Mitridat VI. Pontski]] je do leta 88 pr. n. št. osvojil skoraj celo Malo Azijo. Izkoristil je sovraštvo domačega prebivalstva do podkupljivih rimskih oblastnikov, sprožil množično vstajo proti Rimu in ukazal pokol vseh Rimljanov in Italcev v provinci.<ref>Apijan, ''Zgodovina Rima: Mitridatske vojne''.</ref> Vstaja je zahtevala od 80.000 do 150.000 žrtev. Tri leta kasneje je rimski general [[Lucij Kornelij Sula]] v [[prva mitridatska vojna|prvi mitridatski vojni]] porazil Mitridata in leta 85 pr. n. št. razdelil provinco na enajst sodnih okrožij. Upravna središča okrožij, ki so se kasneje razvila v dioceze, so bila Efez, stara atalidska prestolnica Pergam, Smirna, Edremit, Kizik, Sinada, Apameja, [[Milet]] in Halikarnas. Prva tri mesta, Efez, Pergam in Smirna, so stalno tekmovala za prevlado v azijski provinci<ref name=OCD/> in s tem zavirala enotnost in razvoj province.
 
==Vojska==