Redakcija: 14:00, 14. marec 2013 uredi IP 213 (pogovor \| prispevki) 17.898 urejanj mBrez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 11:49, 10. junij 2013 uredi razveljavi Kolega2357-Bot (pogovor \| prispevki) Boti 7.408 urejanj m Bot: Popravljanje preusmeritev Novejše urejanje →
Vrstica 8: \|branch= \|dates=[[1867]] - [[1918]] \|specialization=[[Pehota\|Pehotno bojevanje]] \|command_structure= \|size= Vrstica 31: '''Cesarska in kraljeva vojska''' ({{lang-de\|k.u.k. Heer}}), pogosto poimenovana '''skupna vojska''', je bila glavna [[kopenska vojska\|kopenska komponenta]] [[Avstro-ogrske oborožene sile\|avstro-ogrskih oboroženih sil]], ki je obstajala med leti 1867 in 1918. Kot skupna vojska obeh delov države je iz [[vojska (Avstrijsko cesarstvo)\|vojske Avstrijskega cesarstva]] nastala po preoblikovanju države v dualistično [[Avstro-Ogrska\|Avstro-Ogrsko]], ko sta oba dela države dobila tudi svoji posebni kopenski vojski: [[Domobranstvo (Avstro-Ogrska)\|avstrijsko domobranstvo]] in [[~~Honved~~kraljevo ~~(Avstro-Ogrska)~~madžarsko domobranstvo\|ogrski honved]]. === Velikost, etnična in verska sestava === Vrstica 40: Etnična sestava moštva prikazuje veliko raznolikost v monarhiji. Leta 1906 je od vsakih 1000 navadnih vojakov bilo: 267 [[Nemci\|Nemcev]], 223 [[Madžari\|Madžarov]], 135 [[Čehi\|Čehov]], 85 [[Poljaki\|Poljakov]], 81 [[Rutenci\|Rutencev]] (oz. [[Ukrajinci\|Ukrajincev]]), 67 [[Hrvati\|Hrvatov]] in [[Srbi\|Srbov]], 64 [[Romuni\|Romunov]], 38 [[Slovaki\|Slovakov]], 26 [[Slovenci\|Slovencev]] in 14 [[Italijani\|Italijanov]].<ref>Rothenberg, G. ''The Army of Francis Joseph'' (West Lafayette: Purdue University Press, 1976), str. 128.</ref> Posledično je bila raznolika tudi verska sestava. Leta 1896 je na 1000 častnikov bilo: 791 [[~~Rimokatoliška~~rimskokatoliška cerkev\|rimokatoličanov]], 86 [[Protestantizem\|protestantov]], 84 [[Judje\|Judov]], 39 [[Grška pravoslavna cerkev\|grško-pravoslavnih]] in 1 [[~~Vzhodne~~ katoliške cerkve vzhodnega obreda\|uniat]]. Izmed vseh večjih evropskih držav pred prvo svetovno vojno je bila Avstro-Ogrska edina, ki je Judom omogočala neovirano napredovanje po častniški lestvici, tudi do najvišjih položajev.{{sfn\|Rothenberg\|1976\|p=118}} Kljub temu, da so Judje predstavljali le okoli 5 % celotnega prebivalstva Avstro-Ogrske, pa so judovski častniki predstavljali skoraj 18 % rezervnega častniškega zbora.{{sfn\|Rothenburg\|1976\|p=128}} Uradno niso obstajali nobeni predpisi, ki bi diskriminirali častnike glede na veroizpoved, vendar so Judje doživljali neuradne (osebne) diskriminacije s strani skoraj popolnoma krščanskega aktivnega častniškega zbora. Tudi [[Franc Ferdinand]] naj bi diskriminiral protestantske častnike.{{sfn\|Rothenberg\|1976\|p=142,151}} === Vzdrževanje in oprema ===

Avstro-ogrska skupna vojska: Razlika med redakcijama