Avstralski domorodci: Razlika med redakcijama

'''Aborigini''' so [[domorodcistaroselci|domorodno]] [[ljudstvo]], ki živi v različnih predelih [[Avstralija|Avstralije]], predvsem v njenem osrednjem in severnem delu. Pripadajo različnim [[pleme]]nom in govorijo okoli 500 [[narečje|narečij]].

Ko so prišli v Avstralijo [[Evropejci]], so bili Aborigini močno [[diskriminacija|diskriminirani]]. Veliko so jih [[uboj|pobili]], ali pa so umrli od [[bolezen|bolezni]], ki so jih tujci prinesli s seboj. Zdaj je Aboriginov od vsega prebivalstva le 2[[odstotek|%]], kar je izredno malo. Današnji še danes živijo [[nomad|pol nomadsko]] življenje v [[nabiralništvo|nabiralniško]]-[[lov]]skih skupinah. Za lov uporabljajo [[bumerang]]. So zelo prilagodljivi [[narava|naravi]].

Živijo v [[suša|sušnih]] delih celine, kjer je [[voda|vode]] le malo, zato jo dobijo na različne načine. Ko je bilo sušno obdobje, so vodo dobili iz [[puščava|puščavskih]] [[žabažabe|žab]], ki so bile zakopane v [[pesek]]. Poznajo pa tudi stare znake na katerih je zapisano kje je [[podtalnica]] blizu površja.

Za aborigine, ki so živeli ob obali, so bile [[riba|ribe]] pomemben del prehrane. Nekatere obalne skupine aboriginov so zgradile velike in kompleksne sisteme [[past]]i v obliki kamnitih zidov, v katerih so ob nastopu [[osekabibavica|oseke]] lovili ribe. Drugi so za lovljenje rib, in na nekaterih območjih tudi [[jegulja|jegulj]], uporabljali mreže iz rastlinskih vlaken. V nekaterih obmorskih predelih so odkrili ogromne starodavne gomile odvrženih [[školjkaškoljke|školjk]], ki so segale do 5 metrov v višino. Ta najdba namiguje, da so določene skupine aboriginov v znatni meri uživale [[lupinar]]je. Poleg morske hrane so obalni prebivalci uživali tudi različno rastlinsko hrano in ulovljene kopenske živali.

Aborigini iz najbolj suhih puščavskih regij so bili odvisni od številnih vrst [[kuščarji|kuščarjev]] in velike izbire [[seme]]n, [[sadje|sadja]] in [[gomolj]]ev. Čeprav so bile večje živali kot so [[kenguru]]ji in [[emu]]ji cenjene, pa v najbolj sušnih območjih niso bile pogoste. Vsakodnevna rastlinska hrana je vključevala raznovrstna [[akacija|akacijeva]] semena, [[razhudnik]]e (vrsta divjega paradižnika), domače vrste [[sladki krompir|sladkega krompirja]] in semena navadnih [[travatrave|trav]].

Ob prihodu aboriginov je pokrajino naseljevalo veliko vrst velikih [[vrečarji|vrečarjev]], [[pticaptiči|ptičev]] in [[plazilci|plazilcev]]. Te so vključevale [[vombatvombati|vombatu]]u podobna bitja velikosti [[nosorognosorogi|nosoroga]]a, do 3 metre visoke kenguruje, ogromne emuju podobne ptiče, orjaške [[kače]] in kuščarje ter druge velike živali. Večina teh vrst je izumrla pred 20.000 leti. Glede na to, da so aborigini prišli na kontinent pred najmanj 50.000 leti, so najbrž kar nekaj tisočletij sobivali z avstralskimi velikimi živalmi. Niso še našli dokazov, ki bi kazali, da so aborigini kdajkoli lovili te živali, čeprav so se očitno hranili z mrhovino nekaterih vrst. Večina [[arheologarheologija|arheologov]]ov domneva, da je k njihovemu izumrtju vodila kombinacija človeške aktivnosti in klimatskih sprememb.

Aboriginska [[religija|vera]] uči, da so [[Zemlja|zemljo]] in vse na njej ustvarili [[duh]]ovi [[prednik]]ov. Iz tega se je razvila tudi [[umetnost]], risali so na [[stena|stene]] in aboriginske umetnine so ene prvih umetnin na svetu. Imajo tudi svete kraje kot npr. [[Uluru]].

Prvotne [[Poslikava|poslikave]] so bile različne [[Podoba|podobe]], naslikane na [[evkalipt]]ovo [[lubje]] v [[barva]]h, ki so jih pridobili iz [[Prst (pedologija)|prsti]]. Najpogosteje so te poslikave predstavljale [[Mitologijamit|mitološke]] zgodbe, močne [[Občutek|občutke]], [[Mavrična kača|Mavrične kače]], ali pa čudovite [[Roža|cvetlične]] ali [[živalživali|živalske]]ske [[motiv]]e iz [[slikar]]jevega Sanjskega časa.