Avgust Žigon: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Glej tudi: zbirka, pp |
m Bot: Popravljanje preusmeritev |
||
Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Avgust_Žigon.jpg |opis=Avgust Žigon |napis=''Avgust Žigon ''}}
'''Avgust Žigon''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarna zgodovina|literarni zgodovinar]], [[literarna teorija|teoretik]], [[
== Življenjepis ==
Gimnazijo je obiskoval v [[Gorica|Gorici]] v letih od [[1890]] do [[1897]]. Na [[Dunaj]]u je najprej študiral [[pravo]], nato pa [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]], [[filozofija|filozofijo]], [[klasična filologija|klasično filologijo]] in [[slavistika|slavistiko]] v [[Gradec|Gradcu]]. Od [[1903]] do [[1905]] je kot [[suplent]] učil [[slovenščina|slovenščino]], [[latinščina|latinščino]] in [[nemščina|nemščino]] na [[gimnazija Kranj|gimnaziji v Kranju]] in v Gorici ter na učiteljišču v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Nato je nadaljeval študij umetnostne zgodovine in [[slovenska književnost|slovenske književnosti]], delal na umetnostnozgodovinskem [[inštitut]]u v Gradcu in tam leta [[1909]] doktoriral z razpravo o [[slikarstvo|slikarstvu]] [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]]. Po opustitvi dela na inštitutu se je leta [[1910]] zaposlil v ljubljanski [[Licejska knjižnica|Licejski knjižnici]] (danes [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]]), po smrti [[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]]ja (1915) je prevzel ravnateljske posle in bil imenovan za ravnatelja takratne [[
== Delo ==
Njegov znanstveni opus sestavljajo [[
Uveljavil se je predvsem kot glavni predstavnik teorije o matematični arhitektoniki v poeziji, ki jo je razvijal od leta [[1905]] v več revijalnih objavah in jo dopolnil ob izbranih primerih iz [[France Prešeren|Prešernove]] [[poezija|poezije]]. Arhitektonska teorija izhaja iz prepričanja, da je [[umetnina]] zgrajena okrog idejno-vsebinskega središča po načelih [[simetrija|simetrije]] in pravilnega sorazmerja sestavnih delov, kar je mogoče dognati s formalno [[analiza|analizo]] in izraziti s številčnimi shemami: v takšni zgradbi se združujejo ideali [[antična umetnost|antične]] in novejše [[evropska umetnost|evropske]], zlasti [[romantična umetnost|romantične umetnosti]].
|