Avgust Černigoj: Razlika med redakcijama

'''Avgust Černigoj''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafika|grafik]],* [[24. avgust]] [[1898]], [[Trst]], † [[17. november]] [[1985]], [[Sežana]].

Bil je učenec v Weimarju na [[Bauhaus (šola oblikovanja)|Bauhausu]]. Tu je dobil osnove [[konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizma]]. Bauhaus je veljal kot sinonim za [[avantgarda|avantgardo]] in [[socializem]]. Z razstavo na ljubljanski Tehniški šoli leta [[1924]], je prišel v konflikt s takratno politično vlado, tako da je moral leta 1925 zapustiti Ljubljano. Sodeloval je v kostruktivističnem gibanju v Trstu, družil se je z enako vsestransko mislečimi umetniki.

Med leti 1927-1937 se je ukvarjal s slikanjem velikih [[ladja|ladijskih]] dekoracij v okviru Studia d'architettura e decorazione za družbe Lloyd, Coculich in druge. Ob tem je gojil krajino, [[Marina (slika)|marino]], [[tihožitje]] in [[portret]] v duhu poetičnega barvnega realizma z [[nadrealizem|nadrealističnimi]] primesmi, zlasti v [[Jedkanica|jedkanici]]. Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je poslikal [[cerkev (zgradba)|cerkve]] v [[Drežnica|Drežnici]], Grahovem, [[Knežak]]u, [[Dolnja Košana|Košani]] in Baču. Po 2. svetovni vojni je bil vse do upokojitve 1970 profesor risanja na slovenski gimnaziji in na slovenskem učiteljišču v Trstu.

V povojnem obdobju kaže njegovo ustvarjanje razvoj od krajinarstva prek [[kubizem|kubistične]] interpretacije videnega (okoli 1956) do nove abstrakcije (okoli 1960). Proti koncu šestdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]] se je posvetil [[kolaž]]em in konstruiranju objektov in okoli 1970 dosegel ponoven ustvarjalni vzpon. V zadnjih letih pa se je ukvarjal z [[risba|risbo]], drobno [[grafika|grafiko]] in [[akvarel]]om. Černigoj je utemeljitelj [[konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizma]] pri nas in eden najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado.