Redakcija: 12:14, 12. marec 2013 uredi Addbot (pogovor \| prispevki) Boti 130.396 urejanj m Bot: Migracija 45 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q178450 ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:23, 10. junij 2013 uredi razveljavi Kolega2357-Bot (pogovor \| prispevki) Boti 7.408 urejanj m Bot: Popravljanje preusmeritev Novejše urejanje →
Vrstica 32: }} '''Asparaginska kislina''' (okrajšano kot '''Asp''' ali '''D'''; Asx ali B sta okrajšavi tako za [[asparagin]] kot za asparaginsko kislino) je α-[[aminokislina]] s [[kemijska formula\|kemijsko formulo]] HO<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CO<sub>2</sub>H. <small>L</small>-oblika je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo [[beljakovina\|beljakovine]]). [[Kodon]]a, ki zapisujeta omenjeno aminokislino, sta GAU in GAC. Anion asparaginske kisline se imenuje '''aspartat'''. Asparaginska kislina je poleg [[glutaminska kislina\|glutaminske kisline]] ena od dveh kislih aminokislin. Njena vrednost [[pKa]] je 4,0. == Vloga pri biosintezi drugih aminokislin == Aspartat je za [[sesalci\|sesalce]] (in s tem za [[človek]]a) ne[[esencialne aminokisline\|esencialna aminokislina]], saj ga sesalci sami proizvajajo v dovoljšnjih količin in ni nujno, da ga pridobivajo s hrano. S pomočjo [[transaminacija\|transaminacije]] se sintetizira iz [[oksaloacetat]]a. Pri [[~~rastlina~~rastline\|rastlinah]]h in [[~~mikroorganizmi~~mikroorganizem\|mikroorganizmih]]h je aspartat predhodnik drugih aminokislin: [[metionin]]a, [[treonin]]a, [[izolevcin]]a in [[lizin]]a. Pretvorba se začne z redukcijo aspartata v polaldehid O<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CHO.<ref>{{Lehninger3rd}}.</ref> [[Asparagin]] se proizvede iz aspartata preko naslednje transaminacije: :-O<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CO<sub>2</sub>- + ''G''C(O)NH<sub>3</sub>+ O<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CONH<sub>3</sub>+ + ''G''C(O)O (kjer sta ''G''C(O)NH<sub>2</sub> in ''G''C(O)OH [[glutamin]] oziroma [[glutaminska kislina]]) Vrstica 48: === Kot živčni prenašalec === Aspartat ([[konjugirana baza]] asparginske kisline) je ekscitatorni [[živčni prenašalec]] v [[osrednje živčevje\|osrednjem živčevju]] in spodbuja [[receptor NMDA\|receptorje NMDA]], vendar ne tako močno kot [[glutaminska kislina\|glutamat]].<ref>{{citation \| first1 = Philip E. \| last1 = Chen \| first2 = Matthew T. \| last2 = Geballe \| first3 = Phillip J. \| last3 = Stansfeld \| first4 = Alexander R. \| last4 = Johnston \| first5 = Hongjie \| last5 = Yuan \| first6 = Amanda L. \| last6 = Jacob \| first7 = James P. \| last7 = Snyder \| first8 = Stephen F. \| last8 = Traynelis \| first9 = David J. A. \| last9 = Wyllie \| year = 2005 \| url = http://molpharm.aspetjournals.org/cgi/content/full/67/5/1470 \| title = Structural Features of the Glutamate Binding Site in Recombinant NR1/NR2A ''N''-Methyl-D-aspartate Receptors Determined by Site-Directed Mutagenesis and Molecular Modeling \| journal = Mol. Pharmacol. \| volume = 67 \| issue = 5 \| pages = 1470–84 \| doi = 10.1124/mol.104.008185}}.</ref> == Viri == Vrstica 54: Asparaginska kislina se nahaja v naslednji prehrani: * '''hrana živalskega izvora''': [[meso]] in mesni izdelki, * '''hrana rastlinskega izvora''': kaleča [[seme]]na, [[ovseni kosmiči]], [[avokadovec\|avokado]], [[~~beluši~~beluš]]i, * '''[[prehransko dopolnilo\|prehranska dopolnila]]''', * sladilo '''[[aspartam]]'''.

Asparaginska kislina: Razlika med redakcijama