Asparagin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 38 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q185906 |
m Bot: Popravljanje preusmeritev |
||
Vrstica 31:
}}
'''Asparagin''' (okrajšano kot '''Asn''' ali '''N'''; '''Asx''' ali '''B''' sta okrajšavi tako za asparagin kot za [[asparaginska kislina|asparaginsko kislino]]) je ena od 20 proteinogenih [[aminokislina|aminokislin]] (ki v človeškem organizmu tvorijo [[beljakovina|beljakovine]]). V stranski verigi se nahaja [[karboksamid]]na skupina. Asparagin ni [[esencialne aminokisline|esencialna aminokislina]]. [[Kodon]]a, ki kodirata asparagin, sta AAU in AAC.<ref>{{citation | title = Nomenclature and symbolism for amino acids and peptides (IUPAC-IUB Recommendations 1983) | journal = Pure Appl. Chem. | year = 1984 | volume = 56 | issue = 5 | pages = 595–624{{#if:{{{page|{{{pages|}}}}}}| at {{{page|{{{pages|}}}}}}}} | doi = 10.1351/pac198456050595}}<noinclude></ref>
== Zgodovina ==
Vrstica 39:
=== Prehrambeni viri ===
Asparagin ni esencialna aminokislina, torej ga lahko naš organizem sam proizvede v dovoljšnjih količinah in ni potrebno, da ga dobivamo s hrano. Sicer se pa nahaja v različnih vrstah prehrane:
* '''hrana živalskega izvora''': [[mlečni
* '''hrana rastlinskega izvora''': beluši, [[paradižnik]], [[stročnice]], [[oreščki]], [[seme]]na, [[soja]], polnozrnati proizvodi.
=== Biosinteza ===
Predhodnik asparagina je [[oksaloacetat]]. Le-ta se s pomočjo encima [[transaminaza]] pretvori v [[asparaginska kislina|aspartat]]. Encim namreč prenese amino skupino iz glutamata na oksaloacetat in pri tem nastaneta [[α-ketoglutarat]] in aspartat. Iz aspartata, [[glutamin]]a in [[ATP]]-ja nastanejo s pomočjo encima [[asparagin-sintetaza]] poleg asparagina še [[AMP]], [[glutaminska kislina|glutamat]] in [[pirofosfat]].
== Razgradnja ==
Vrstica 49:
== Vloga ==
Asparagin je pomemben za delovanje [[
== Viri ==
| |||