Aseptični meningitis: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KLBot2 (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:Q4804182
m Bot: Popravljanje preusmeritev
Vrstica 11:
| MeshID = D008582
}}
'''Aseptični meningitis''' je [[vnetje]] možganskih ovojnic (mening) ob katerem je v [[likvor]]ju povečano število [[limfocit]]ov (limfocitna pleocitoza), s standardnimi barvanji in kulturami likvorja pa ne moremo prikazati povzročitelja. Najpogostejši povzročitelji so [[virusvirusi]]i. Ostali vzroki so lahko infekcijski ali neinfekcijski. Kaže se z [[vročina|vročino]], [[glavobol]]om, in [[meningealni znaki|meningealnimi znaki]]. Virusni aseptični meningitis po navadi sam izzveni. Zdravljenje je po navadi simptomatsko (lajšanje težav).<ref name=Merck>{{navedi splet |url=http://www.merck.com/mmpe/sec16/ch218/ch218b.html |title=Neurologic disorders |accessdate=2010-03-06 |language= angleščina |work=The Merck manual}}</ref>
 
== Etiologija ==
Vzrokov za aseptični meningitis je mnogo in jih v glavnem delimo na infekcijske ([[virusi]], rikecije, spirohete in [[parazitzajedavec|paraziti]]i) ter neinfekcijske (tumorji znotraj lobanje, ciste, zdravila, sistemske bolezni...).<ref name=Merck />
 
Virusi povzročajo vsaj 70% primerov.<ref name=Hankey>{{navedi knjigo
Vrstica 27:
| id = ISBN 978-1-84079-097-2
| cobiss =
}}</ref> Enterovirusi (echovirusi, coxsackievirusi, in enterovirusi 68 do 71) povzročajo največ primerov aseptičnega meningitisa. Prenašajo se fekalno-oralno, prek okužene hrane, vstopijo v [[prebavni trakt|prebavila]] in se razširijo po [[kri|krvi]].<ref name=Merck />
 
Drugi najpogostejši povzročitelji so [[virus herpesa simpleksa|virus herpesa simplex]] tipa 2 (HSV-2), [[HIV]] in virusi, ki jih prenašajo [[členonožci]] (artropodi), npr. [[klopi]]. [[Virus mumpsa]] je pogost povzročitelj po svetu, a je pri nas postal redkejši zaradi cepljenja.<ref name=Merck />
Vrstica 35:
Virusi, ki povzročajo [[encefalitis]], tipično povzročajo tudi blag aseptični meningitis.<ref name=Merck />
 
Nekatere [[bakterija|bakterije]] lahko povzročajo aseptični meningiitis. To so spirohete (''Treponema pallidum'' pri [[sifilis]]u, borelija pri [[lymska borelioza|boreliozi]], leptospira) in rikecije (pri tifusu, erlihiozi...). Spremembe likvorja so lahko prehodne ali kronične.<ref name=Merck />
 
Bakterijske [[okužba|okužbe]], kot so [[mastoiditis]], [[vnetje sinusov|sinusitis]], možganski [[absces]] in [[infektivni endokarditis]] lahko spremenijo likvor tako, da spominja na aseptični meningitis, ker poteka okužba v bližini mening in sproži [[vnetje|vnetni]] odziv, brez da bi bakterije dejansko bile prisotne.<ref name=Merck />
 
[[Vnetje]] mening je lahko posledica vraščanja novotvorbe, uhajanja vsebine iz znotrajlobanjskih cist, intratekalnih zdravil, zastrupitve s [[svinec|svincem]] in dajanja kontrastnih sredstev. Redkeje je vnetje posledica sistemskega dajanja zdravil, verjetno zaradi [[preobčutljivostne reakcije]]. Najpogostejši povzročitelji so nesteroidni antiinflamatoriki (NSAI), predvsem ibuprofen, antimikrobna zdravila, imunomodulatorji (imunoglobulini, monoklonska protitelesa, ciklosporin, cepiva..).<ref name=Merck />
Vrstica 50:
 
== Diagnoza in diferencialna diagnoza ==
Ključna pri postavitvi diagnoze je analiza likvorja in včasih pred njo še slikanje s [[Računalniška tomografija|CT]].<ref name=Merck />
 
Pri vsakem bolniku, ki ima glavobol, vročino in meningealne znake je potrebno izključiti akutni bakterijski meningitis, ki zahteva takojšnje zdravljenje z [[antibiotikiantibiotik]]i. Na virusne in druge aseptične meningitise je potrebno pomisliti, kadar bolnik ne izgleda hudo prizadet.<ref name=Merck />
 
V primeru suma na neko spremembo v možganih, ki odriva možganovino, je potrebno pred [[lumbalna punkcija|lumbalno punkcijo]] opraviti slikanje z [[Računalniška tomografija|CT]] ali [[Slikanje z magnetno resonanco|MRI]]. Na takšno spremembo kažejo npr. žariščni nevrološki izpadi ali [[edem]] papile očesnega živca (papiledem). Včasih lahko [[idiopatska intrakranialna hipertenzija]] oponaša aseptični meningitis.<ref name=Merck />
 
Spremembe v likvorju pomagajo pri ločevanju med bakterijskim in aseptičnim meningitisom. Pri bakterijskem je [[glukoza]] po navadi znižana, [[proteinbeljakovina|proteini]]i pa so povišani, česar pa pri aseptičnem meningitisu ne najdemo. Pri aseptičnem meningitisu se v likvorju nahajajo predvsem [[limfocit]]i, če pa so prisotni [[nevtrofilecgranulocit#Nevtrofilci|nevtrofilci]] pa to kaže na bakterijski meningitis. Vendar pa imajo lahko nekateri bakterijski meningitisi lastnosti aseptičnih; to so delno zdravljeni bakterijski meningitisi ter meningitis povzročen z ''Lysterio'' ali bakterijami [[tuberkuloza|tuberkuloze]]. Na tuberkulozni meningitis kažejo klinični znaki, povišani proteini v likvorju in rahlo znižana glukoza v likvorju. Pritisk likvorja je variabilen, čeprav je po navadi normalen ali rahlo dvignjen pri aseptičnem in precej visok pri bakterijskem meningitisu, je lahko precej visok tudi pri aseptičnem.<ref name=Merck />
 
Včasih so lahko v pomoč tudi krvne preiskave. Pri bakterijskem meningitisu sta [[prokalcitonin]] in [[C-reaktivni protein]] (CRP) mnogo bolj povišana kot pri aseptičnem.<ref name=Merck />
 
Pri virusnih meningitisih lahko specifičnega povzročitelja najhitreje identificiramo z metodo [[Verižna reakcija s polimerazo|PCR]] (verižna reakcija s polimerazo). Dokažemo lahko enteroviruse, HSV-2, HIV, citomegaloviruse... PCR je manj zanesljiv za dokazovanje virusa West Nile, tega se po navadi dokazuje z titri [[protitelo|protiteles]] IgM.<ref name=Merck />
 
Z določenimi testi se poskuša dokazati tudi nevirusne povzročitelje aseptičnega meningitisa (rikecije, borelija, sifilis...). Z zdravili povzročen meningitis se diagnosticira na podlagi izključitve ostalih povzročiteljev.<ref name=Merck />