Oglej: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pp infopolje Unesco |
|||
Vrstica 61:
Leta 181 pr. n. št. so naselbino ustanovili triumviri [[P. Cornelius Scipio Nasica]], [[Caius Flaminius]] in [[L. Manlio Acidius]], ki jih je poslal rimski senat na čelu 3000 latinskih [[kolon]]istov. Drugih 1500 se jim je pridružilo leta 169 pr. n. št. Leta 98 pr. n. št. naselbina tudi uradno postane "[[municipij]]", s tem pa tudi del rimske države.
V obdobju vladavine cesarja Avgusta postane Oglej glavno mesto - "caput" - regije [[Venetia ed Histria]]. Začne se obdobje velikega razcveta mesta, ki postane eno glavnih trgovskih centrov v rimskem cesarstvu. Med leti 284 do 305, za časa cesarja [[Dioklecijan]]a, je v mestu sedež guvernerja regije in poveljnika vojaške flote v Severnem [[Jadran]]u. Leta 313, po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] in z njim svobode za [[kristjan]]e, se škof [[Teodor iz Ogleja]] udeleži [[Koncila v Arles|Koncila v Arlesu]] in v Ogleju zgradi prvo cerkveno središče. Leta 361 cesar [[Julijan Odpadnik]] oblega mesto in preusmeri tok reke [[Nadiža|Nadiže]]. Leta 489 mesto uničijo [[Huni]], ki jih vodi [[Atila]], prebivalstvo se zateče na obalo in v [[Gradeć (Italija)|Gradež]].
V letih 811 - 817 v času patriarha [[Maksencij (patriarh)|Maksencija]] poteka prva obnova [[Oglejska bazilika|oglejske bazilike]]. V letih 1019 - 1042, za časa patriarha Popona, postane patriarhat, ki ga vodijo prelati germanskega porekla, del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 1013 se začne ponovna obnova bazilike. Leta 1077 fevdalna oblast s strani cesarja [[Henrik IV. (Sveto rimsko cesarstvo)|Henrika IV.]] potrdi vladavino patriarha [[Sigeard]]a, s tem pa tudi nastanek partriarhalne države.
| |||