Redakcija: 05:31, 18. marec 2013 uredi Addbot (pogovor \| prispevki) Boti 130.396 urejanj m Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q178655 ← Starejše urejanje		Redakcija: 22:47, 5. junij 2013 uredi razveljavi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.409 urejanj stari tekst iz zgodovine, namesto skopiranega iz Računalniških novic, malo sloga Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{slog}} ~~== Moorov zakon ==~~ '''Moorov zakon''' pravi, da se približno na vsako leto in pol podvoji zmogljivost visoko zmogljivih integriranih vezij ([[procesor]]jev in namenskih procesorjev).~~</br>~~ == Zgodovina == [[Intel]]ov soustanovitelj in raziskovalec [[Gordon Moore]] je v svojem članku 19. aprila [[1965]] v reviji ''Electronics Magazine'' v članku »Cramming more components onto integrated circuits« (''Trpanje več komponent na integrirana vezja'') pravilno napovedal integrirana vezja visoke gostote ([[VLSI]]) z do 65.000 tranzistorji na eni sami silikonski rezini (slice). Hkrati s tem je tudi napovedal prihodnje trende rasti [[integracija računalništvo\|integracije]]. Te je leta 1975 v članku »Progress In Digital Electronics« (''Napredek v digitalni elektroniki'') potrdil z ugotovitvijo, da se razvoj integriranih vezij dogaja močno pospešeno glede na prejšnja leta. Pred slabimi petinštiridesetimi leti je Gordon Moore, soustanovitelj podjetja Intel, izrekel tezo oziroma zakon, ki je kasneje po njem "podedoval" tudi ime. Moorov zakon je sprva veleval, da se število tranzistorjev na kvadratnem palcu vsako poldrugo leto podvoji, medtem ko se računska moč procesorjev podvoji vsakih 18 mesecev. Avtor je kasneje to tezo popravil na dvoletno frekvenco. Čeprav je v lanskem letu analitsko podjetje iSuppli zatrdilo, da bo Moorov zakon ostal v veljavi do leta 2014, podjetje Nvidia meni, da slavni zakon preprosto ne velja več. Zmogljivost procesorjev se v zadnjih 18 mesecih namreč ni podvojila. Grafični gigant je prepričan, da se Moorov zakon lahko ponovno "obudi" le z uvedbo tako imenovanega vzporednega računalništva. Tovrstni računalniški sistemi naj bi bili grajeni na osnovi procesorskih sredic, ki bi bile namenjene reševanju točno določenega problema. To pa naj bi pripomoglo tako k povečanju gospodarske rasti kot tudi k novim tržnim inovacijam. Moorov zakon naj »pokončale« fizične omejitve izdelave tranzistorjev in visoki proizvodni stroški. Pri tem pa velja omeniti, da pravzaprav ni prvič, da je neko analitsko podjetje napovedalo konec Moorovega zakona, industrija pa mu še danes pridno sledi. Raziskovalci fakultete University of Pittsburgh so celo prepričani, da bo Moorov zakon kmalu celo presežen, saj jim je namreč pred časom uspelo izdelati tranzistor s pomočjo dvonanometrske tehnologije. Znanstveniki so namesto običajnega silicija uporabili poseben material, ki ga je raziskovalec Gustav Rose odkril že daljnega leta 1839 na uralskem gorovju. Povsem drugače pa naj bi bilo na področju grafičnih procesorjev. Nvidia je prepričana, da bo tu Moorov zakon ostal v veljavi še vsaj pet let. Računalniški gigant celo trdi, da se bo v naslednjih treh letih zmogljivost njihovih grafičnih sredic in število vgrajenih tranzistorjev povečevalo kar s faktorjem štiri. Te misli je še večkrat z navdušenjem povzel v kasnejših letih 1995 (Pentium I) in 2004 (začetek razvoja dvojedrnih procesorjev) kot vodilni pri Intelu. == Viri: == Vrstica 22 ⟶ 13: <http://www.racunalniske-novice.com/novice/dogodki-in-obvestila/moorov-zakon-do-leta-2014.html></br> <http://racunalniski-muzej.si/si/wp-content/uploads/2006/10/moorelaw.jpg></br> [[Kategorija:Računalništvo]]

Moorov zakon: Razlika med redakcijama