Ajdovščina, Ljubljana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Zgodovina: popravek in np |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 12:
Leto 1657 je predstavljalo prelomnico za to področje, saj so se tu naselili [[bosonogi avguštinci]] ([[diskalceati]]), ki so tudi ustanovili svoj samostan. V neposredni bližini so zgradili nato še samostan [[klarise|klaris]]. Avguštinski samostan je najbolj znan po tem, da sta v njem delovala [[Marko Pohlin]] (avtor ''[[Kranjska gramatika|Kranjske gramatike]]'') in [[Damascen Dev]] (urednik prvih treh slovenskih pesniških almanahov ''[[Pisanize od lepeh umetnosti]]'').<ref name="Stopar133" />
Leta 1784 je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] ukinil samostan.<ref name="Stopar133" /> Na njegovo pobudo so nato leta 1786 samostan preuredili v [[Deželna civilna bolnica Ljubljana|Deželno civilno bolnico]], prvo civilno bolnico na Slovenskem; slednja je tu delovala do leta 1895.<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|title=Predstavitev UKC: Zgodovinski mejniki|publisher= Univerzitetni klinični center Ljubljana|accessdate=2011-12-18}}</ref>. V bolnico, kjer je delovala tudi mestna [[mrtvašnica]], so po utopitvi pripeljali tudi truplo [[Matija Čop|Matije Čopa]].<ref name="Stopar133" /> Samostansko-bolniška zgradba je bila v [[
Kot zelo prometno področje je v poznejšem času Ajdovščina postala področje več gostinskih lokalov: gostilna Figovec, [[Tavčarjeva hiša, Ljubljana|Tavčarjeva hiša]],... Leta 1693 so sredi Ajdovščine postavili leseno kužno znamenje sv. Trojice, katerega izdelavo je omogočil knez [[Herbart Turjaški]]; znamenje so leta 1722 zamenjali s kamnitim. Slednji pa je bil leta 1927 zaradi širitve [[Ljubljanski tramvaj|tramvajskega omrežja]] prestavljen na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]].<ref name="Stopar135">{{navedi knjigo|author=[[Ivan Stopar]]|title=Sprehodi po stari Ljubljani: Kulturnozgodovinski vidik|year=1992|page=135}}</ref>
| |||