Kovalentna vez: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Covalent_bond_hydrogen.svg|thumb|250px|Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom.]]
'''Kovalentna vez''' je [[kemijska vez]], ki nastane(med [[dvema]] raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali med dvema kovinskima atomoma), ko dva [[atom]]a prispevata po enega ali več [[elektron]]ov v skupni [[elektronski par]], ki atoma poveže v [[molekula|molekulo]]. Najraje se na ta način spajajo [[kemijski element|elementi]] s podobno [[elektronegativnost]]jo. Nastali elektronski par je skupen in si ga atomna delita. Na kratko ga imenujemo ''skupni elektronski par''. Skupni elektronski par v formuli zapišemo s črtico, ki ponazarja kovalentno vez.
Najenostavnejša kovalentna molekula je molekula [[Vodik|H<sub>2</sub>]]. V molekuli sta dva elektrona, vsakega je prispeval en atom. Elektrona tvorita elektronski par, ki je med obema atomoma (kot je prikazano na sliki). Skupni elektronski par je predvsem med [[Jedro atoma|jedri]], in močno privlači obe jedri in ju povezuje kot neke vrest elektronsko lepilo. Za vse kovalentne vezi je značilno, da so elektroni, ki jih atomi delita, med jedri, tako privlačijo obe jedri in atome povezujeo. S kovalentno vezjo se načeloma povezujejo le atomi nekovin. Kovalentna vez je tudi občutno šibkejša od ionske vezi, torej lažje razpade. Obstajajo polarne kovalentne vezi in nepolarne. Polarne so tiste, pri kateri en atom različne nekovine privlači drugo vrsto nekovine npr. H2O je polarno topilo prav zaradi tega, ker atom kisika ima večji naboj in bolj privlači 2 atoma vodika. Pod nepolarne kovalentne spojine spadajo spojine istih nekovin in spojine, katerih je struktura takšna, da ne morejo biti polarne. Nepolarne spojine so npr. metan(CH4), nepolarno topilo cikloheksan (C6H12), ki raztaplja tiste snovi, ki jih polarno topilo voda nemore. Voda pa tiste, ki jih cikloheksan ne more.
| |||