Dogodek v mestu Gogi: Razlika med redakcijama

'''Dogodek v mestu Gogi''' je [[drama]] slovenskega dramatika [[Slavko Grum|Slavka Gruma]]. Navdih zanjo je dobil med delom v umobolnici. Napisal jo je v letih [[1928]]-[[1929]]1928−1929, po mnenju slovenista [[Peter Scherber|Petra

Scherberja]] pa dve leti prej, [[1926]]-[[1927]]1926−1927<ref>[http://www.drustvo-dsp.si/file/4012/dogodek-sprem-beseda.doc Spremna beseda], Društvo slovenskih pisateljev. ([http://www.najdi.si/trident/quickpreview.jsp?st=simple&fh=1&area=si&o=30&q=dogodek+v+mestu+gogi&ct=Trident&x=0&y=0&qpts=1148&rn=2183106 Najdi.si predogled])</ref>, vendar založniki zanjo niso pokazali zanimanja. Objavljena je bila leta [[1930]] v samozaložbi, prvič uprizorjena pa [[1931]] v [[Maribor|Mariboru]] in nato v [[Ljubljana|Ljubljani]].

'''Ideja:''' Življenje je grozljiv sen, kar drama prikazuje preko sprevrženosti prebivalcev mesta Goge, ki mučijo eden drugega, vsak na svoj način. V Gogi odrešitev ni možna, vsak ostane žrtev potlačenih in neizživetih strasti. Vzdušje v mestu je zadušljivo. Neaktivnost spodbuja čudaškost ljudi, zato vsi hrepenijo po dogodku, ki bi pomenil novo, drugačno življenje, ki bi prevetril Gogo, a dogodka ni. Edina možnost za njegovo uresničitev bi bil lahko trenutek, ko Hana s svečnikom potolče vsiljivega Preliha, vendar ta preživi, s čimer je dogodek spet zadušen. Na vzdušje pomembno vpliva tudi [[Eros]]. Ljudje so namreč spolno neizživeti in to jih razkraja. V [[drama|drami]] ne najdemo značilnega dramskega konflikt.konflikta, Pravzapravzgodbe grepravzaprav ni. Gre le za prikaz moreče atmosfere neke skupnosti. Le-taSlednja je posledica dejanj te skupnosti in hkrati nosilka pomembne vloge v življenju posameznikov. Glavni cilj dramatika je pokazati duševnost neke skupnostiskupine ljudi. Za Gogo je značilna [[grotesknost]] - grozljiva popačenost. Absurdnost drame je v iskanju izhoda iz začaranega kroga vsakdana. Goga bo ostala vedno ista - prostor zafrustriranih ljudi, ki si ne morejo, morda celo ne želijo pomagati. Konec predstavi tragičnost mesta, saj se dogajanje ne razplete, ampak se stvari, ki so se zgodile že na začetku, le ponovijo.

Drama nam predstavi dogajanje enega dne in ene noči v Gogi. Goga je zanikrno, razpadlo in dolgočasno mesto, ki ga bralec lahko primerja z zaradi [[vojna|vojne]] opustošenim mestom. Zgradbe v mestu so napol porušene, a se prebivalci za to sploh ne menijo. Goga je polna umazanije, prahu, trohnobe in vsega morbidnega, prebivalci pa so pasivni in živijo svoja monotona, prazna življenja brez najmanjšega kančka družabnosti in dobrih sosedskih odnosov. Mesto pravzaprav razpada zaradi odnosov med prebivalci – vsi so preveč zaposleni s hinavščino, opravljanjem ''(sestri Tarbula in Afra)'', izprijenim ''([[oficir]] Gapit s svojo lutko)'' ali bolestnim ravnanjem ''(grbavec Teobald in njegova obsedenost z gledališkim igranjem)'', ne morejo si popestriti življenja ali oživiti mesta. Morda lahko v povezavi med krajem dogajanja in notranjostjo prebivalcev zasledimo nekaj [[impresionizem|impresionizma]], čeprav ta ni več harmoničen - prebivalci so namreč vsi notranje nemirni, polni sovraštva in neprijaznosti, prav takšna pa je tudi Goga, razpadla in neprijazna za življenje.

Po zunanji zgradbi je drama kratka [[dvodejanka]], ki ne poteka v vzročnem zaporedju, temveč simultano. Taka predstava deluje kot kompliciran, vendar skrajno precizen mehanizem.

*[[Pesnik]] '''Klikot''' je zaljubljen v Hano. Svoj prosti čas namenja pisanju poezije in igranju na flavto. Hani vsak dan piše pisma, ki jih nikdar ne odpošlje, sam pa si napiše tudi odgovore. Preveč je prestrašen, da bi ji razkril svoja čustva.