Vikingi: Razlika med redakcijama

Ker so bile ladje hitre, okretne in lahke, hkrati pa tudi zelo trdne, a obenem tudi zelo prožne, so bile kot nalašč tudi za daljše plovbe. Tako so vikingi tudi v manj kot mesecu dni prečkali Atlantski ocean. Ladje so uporabljali za bojevanje in za trgovanje. Zelo pomembne in bogate ljudi npr. kralje, kraljice… pa so tudi pokopavalipkopavali na ladjah in tako se jih je kar nekaj ohranilo do današnjih časov. Ravno dobro ladjevje in bojevitost jim je prineslo stevilne zmage. Ladjevje pa jim je omogočalo tudi odkrivanje novih celin in so bili tako prvi raziskovalci.

Začetek vikinškega obdobja sega nekako v sredino [[8. stoletje|8. stoletja]], roparske pohode pa so prva začela ljudstva z ozemlja današnje [[Norveška|Norveške]], kakih 50 let za njimi pa so jim sledila še [[pleme]]na z [[Danska|Danske]]. Prve dežele, ki so občutile vikinško pest, pa so bile današnja [[Velika Britanija]], [[Frankovska država]], kasneje pa še [[Irska]], kjer so se Vikingi prvič tudi ustalili. Najbolj znana vikinška naselbina na tem [[otok]]u je [[Dublin]], ki so ga ustanovili leta [[841]]. Takrat so Vikingi tudi spremenili dotedanjo prakso vračanja v domače pokrajine po opravljenih roparskih pohodih. Okoli leta [[850]] nastanejo tudi prva vikinška naselja na britanskem otoku. Prvo naselje je bilo nekakšno vojaško oporišče na otoku [[Thanet]] v [[izliv]]u [[Temza|Temze]]. V nekaj naslednjih letih so Vikingi z Danske zasedli cel severovzhodni del britanskega otoka in tam ustanovili deželo, ki se je je prijelo ime ''[[Danelaw]]'', saj so tam veljali danski zakoni in običaji. Po veliki [[bitka pri Ashingtonu|bitki pri Ashingtonu]] leta [[1016]], v kateri so Vikingi poazili [[Wessex|wesseškega]] [[kralj]]a [[Edmond II.|Edmonda II.]], pa so Vikingi zasedli cel Otok.Novi naseljenci, drvarji, tesarji, krčevinarji, pastirji, so se vse bolj širili in tako prihajali v spor s staroselci, ki so se preživljali z lovom, saj so jim odganjali divjad in delali nered po loviščih. Zato so lovci vračali udarce, seveda po morju, kot so najbolje znali. S svojimi lahkimi kanuji, ki so jih lahko mimogrede razstavili in prenesli in ki so jih spretno krmarila četverica ali peterica mož, so napadali kmete in drvarje v njihovih v njihovih nerodno stesanih drevakih. V skale vrezane slikarije v Aspebergetu, ki leži na južnem koncu sedanje meje med Norveško in švedsko, upodabljajo eno izmed takih pomorskih bitk, ki jih je moralo biti zaradi tekmištva med tema dvema tipoma civilizacije brez števila. Lahka plovila iz kož, napetih čez ogrodje, napadajo petnajsterico drevakov, ki so se z boki postavili drug ob drugega. Natančno oblikovani in tudi do deset metrov dolgi napadalni čolni so bili zaradi majhnega ugreza varnejši pred valovi; premce, s katerimi so rezali gladino, so imeli okrašene z lovskimi trofejami. Gibčni lokostrelci v njih so s hitrim manevriranjem kmalu spravili v težave neokretne kmetovalce in drvarje.

Približno v istem času so Vikingi pripluli tudi na skrajni zahod Evrope in plenili po [[Portugalska|Portugalski]] in [[Španija|Španiji]], kjer so se za nekaj časa celo naselili v izropani [[Sevilja|Sevilji]], od koder so jih kasneje sicer odgnali [[Arabci]], a so se Vikingi vedno znova vrnili.Med letoma 1800 in 30 pr.n.š., v času kovinskih dob, sta obdelovanje lesa in ladjedelska tehnika tako napredovala, da so že lahko izdelovali manjša ladjevja, ki so varno plula po morju: zdaj so tudi po več 100 kilometrov oddaljene naselbine začele trgovati med seboj z orodjem, orožjem in redkimi snovmi, npr. jantarjem, ta izmenjava pa je postavljala za še daljnejše vojaške odprave. Spori, ki so se porajali na skandinavskih tleh, so najdrznejše kmalu spodbudili, da so se odpravili iskat srečo drugam, daleč od domačih obrežij. S tem so doma in v čezmorskih krajih utirali poti poznejšim vikinškim osvajanjem.

Vikingi so se povsod, kamor so prišli, kmalu povezali z okoliškim prebivalstvom in se začeli mešati z njim, kar je kmalu vodilo v asimilacijo. Kmalu so tudi sprejeli [[krščanstvo]] in druge navade iz okolja. Konec vikinške dobe pa zgodovinarji povezujejo z letnico [[1066]], ko je normanski [[vojvoda]] [[Viljem Osvajalec]] (potomec vikinškega poglavarja [[Rollon]]a, ki je vladal v [[Normandija|Normandiji]]) v [[Bitka pri Hastingsu|bitki pri Hastingsu]] premagal angleške Vikinge in postal [[seznam angleških kraljev|angleški kralj]]. Nekako v tem obdobju pa tudi druga vikinška plemena po Evropi izginejo in se »stopijo« z okolico. Tako je po tristo letih izginila ena najuspešnejših [[civilizacija|civilizacij]] Evrope, ki je pustila mnogo sledi v [[Zgodovina Evrope|evropski zgodovini]].Vikingi so se povsod, kamor so prišli, kmalu povezali z okoliškim prebivalstvom in se začeli mešati z njim, kar je kmalu vodilo v asimilacijo. Kmalu so tudi sprejeli krščanstvo in druge navade iz okolja. Konec vikinške dobe pa zgodovinarji povezujejo z letnico 1066, ko je normanski vojvoda Viljem Osvajalec (potomec vikinškega poglavarja Rollona, ki je vladal v Normandiji) v bitki pri Hastingsu premagal angleške Vikinge in postal angleški kralj. Nekako v tem obdobju pa tudi druga vikinška plemena po Evropi izginejo in se »stopijo« z okolico. Tako je po tristo letih izginila ena najuspešnejših civilizacij Evrope, ki je pustila mnogo sledi v evropski zgodovini.