Deblo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
ročni rvv
Vrstica 1:
{{zapomen|biološko taksonomsko kategorijo|Deblo (taksonomija)}}
pedri ste vsi razn erika vida pa teota
 
[[Slika:Baumstaemme LB.jpg|thumb|Debla v gozdu]]
'''Deblo''' je opora [[drevo|drevesa]], njegova naloga je, da nosi [[list (rastlina)|liste]], [[cvet]]ove in [[plod]]ove. Po njem potekajo [[cev]]i, po katerih se od[[korenine|korenin]] pretakajo rastlinski sokovi. Deblo je tudi olesenelo steblo.
 
==Sestava==
se posebi nina pa mili
[[Slika:Kieferqringrp.jpg|thumb|Prečni prerez debla]]
JEBI SE
Na prečnem prerezu debla se od zunanjega roba navznoter jasno vidijo:
 
===Skorja===
Drevesna skorja ali lubje ima nalogo, da varuje drevo pred hitrimi [[temperatura|temperaturnimi]] spremembbami ter pred mehanskimi poškodbami. Poleg tega varuje [[les]] pred atmosfersko [[vlaga|vlago]]. Skorja je eden ključnih elementov pri prepoznavanju različnih drevesnih vrst. Lahko je gladka, razpokana ali luskasta. Barvni odtenki drevesnih skorij so zelo različni, pogosto pa se s starostjo drevesa spreminjajo.
 
===Floem===
Neposredno pod drevesno skorjo leži floem. To je [[tkivo]] rožnate, rdečkaste ali rumenkasto bele barve. Naloga te plasti, ki je dokaj tanka je razporejanje sokov in njihovo prevajanje. Floem se vsako leto obnovi, stari pa se stisne v tanke letnice.
 
===Kambij===
To je s prostim očesom težko vidno tkivo, ki leži med pravim lesom in floemom, odgovoren pa je za rast debla v širino. [[Celica|Celice]] kambija še niso povsem diferencirane in imajo mehko, prosojno membrano. V kambiju med vsakim rastnim obdobjem nastaja novo tkivo, ki se navznoter spreminja v nove lesne celice (ksilem), navzven pa v nove celice floema.
 
===Les ali ksilem===
Na notranji strani kambijevega obroča se nahaja tkivo, ki mu pravimo [[les]] ali ''ksilem''. V njem so jasno vidni koncentrični krogi, imenovani letnice. Ti izkazujejo starost drevesa, saj se vsako rastno obdobje pojavi nov krog. Les je sestavljen iz [[vlakno|vlaken]] in [[žile|žil]], po katerih se pretaka [[voda]] z raztopljenimi rudninskimi snovmi, ki jih je načrpal koreninski sistem. Tekočina po žilah v lesu potuje do listov, kjer se anorganske snovi v [[klorofil]]nih zrnih zelenih delov drevesa v procesu[[fotosinteza|fotosinteze]] spremenijo v organske snovi, te p anato drevo uporabi za rast in razvoj.
 
===Stržen===
V samem centru drevesnega debla se nahaja stržen, ki ima pri različnih vrstah zelo različen premer. Stržen najdemo tudi v enoletnih rastlinah, pri nekaterih vrstah pa celo popolnoma izgine in pusti v sredini debla votel prostor. Iz stržena se navzven širijo strženovi trakovi, ki so mehki trakovi, ki potekajo radialno iz stržena proti skorji. Po teh trakovih se pretakajo hranilne snovi v vse dele drevesa.
 
Na prečnem prerezu debla se pri nekaterih drevesnih vrstah jasno loči bel les ali beljava od temnejše obarvane črnjave.
 
==Zunanje povezave==
{{commonscat|Tree trunks}}
*[http://www.botany.uwc.ac.za/ecotree/trunk/woodanatomy.htm Notranjost debla] s strani [[University of the Western Cape]]
 
[[Kategorija:Morfologija rastlin]]
 
== Glej tudi na: ==
 
*[[letnica]]
 
*[[branika]]
 
*[[lubje]]