Jeruzalemsko kraljestvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Bostjan46 (pogovor | prispevki)
Bostjan46 (pogovor | prispevki)
Vrstica 157:
===Razdejanje in okrevanje===
[[Slika:Salah_ad-Din_Jusuf_ibn_Ajub.jpg|right|thumb|200px|Saladin, 12. stoletje]]
Amalrika je nasledil sin [[Baldvin IV.]], ki je bil že od zgodnjega otroštva gobav. Kljub temu se je izkazal kot učinkovit in energičen kralj in vojaški poveljnik. Na dvor se je vrnila njegova mati [[Agneza Kurtenejska]] in na mesto jeruzalemslegajeruzalemskega patriarha postavila cezarejskega nadškofa Herakliusa, kar je povzročilo veliko zamero pri njegovemu tekmecu Viljemu iz Tira.
 
Ko je bil Baldvin IV. še mladoleten, je kot bailli oziroma regent vladal grof [[Rajmond III. Tripolijski]]. Baldvin je postal polnoleten leta [[1176]] in regentstvo, kljub njegovi bolezni, ni bilo več potrebno, Rajmond pa je prestol kljub temu zahteval zase. Bil je namreč kraljev najbližji sorodnik po moški strani. Da bi ublažil pritisk nase, se je kralj občasno obrnil na svojega strica, [[Joscelin III. Edeški|Joscelina III. Edeškega]], ki je zaključil, da Kurteneji kot sorodniki po ženski liniji, ne morejo biti nasledniki jeruzalemskagajeruzalemskega prestola.
 
Bolni Baldvin ni imel nobenega potomca, zato bi njegovi naslednici lahko bili sestra Sibila in polsestra Izabela. Baldvinovi svetovalci so zaključili, da bi se morala Sibila poročiti s kakšnim plemičem z zahoda in doseči podporo Evrope, zato so jo leta [[1176]] poročili z [[Viljem Montferraški|Viljemom Montferraškim]], bratrancem kralja [[Ludvik VIII.|Ludvika VIII.]] in [[Friderik Barbarossa|Friderika Barbarosse]]. Viljem je na žalost že nekaj mesecev zatem leta [[1177]] umrl, Sibila pa je nosila bodočega kralja Baldvina V.
Vrstica 167:
Leta [[1183]] se je Izabela med Saladinovim obleganjem Keraka poročila s Humphreyem. Baldvina so, oslepelega in hromega, na nosilnici v spremstvu njegove matere prinesli na mestno obzidje. Bil je razočaran nad vojaškimi sposobnostmi svojega namestnika Guya, zato je sklenil, da bo Sibili in Guyu onemogočil dedovanje prestola. Za svojega naslednika Baldvina V. je okronal Sibilinega sina z Baldvinom Montferraškim, čeprav je imel fant komaj pet let.
 
NasledstvanaNasledstvena kriza je povzročila iskanje pomoči na zahodu: leta [[1184]] je po evropskih dvorih potoval patriarh Eraclius, toda pomoči ni dobil. Kronist Ralph Niger je zapisal, da sta njegovo ogromno spremstvo in razkošna oblačila užalila mnogo zahodnjakov. Dobili so namreč občutek, da je vzhod tako bogat, da ne potrebuje nobene pomoči. Eraclius je ponudil kraljestvo Filipu II. Francoskemu in Henriku II. Angleškemu. Henrik je bil Fulkov vnuk in bratranec jeruzalemske kraljeve družine, zato je pred umorom Thomasa Becketa obljubil pomoč, po umoru pa je raje ostal doma, da bi branil svoje ozemlje. Na pomoč svojemu vnuku je prišel edino Viljem V. Montferraški.
 
Baldvin V. je spomladi [[1185]] umrl in kralj je postal Baldvin V.. Njegov regent je bil Rajmond Tripolijski, skrbnik pa stari stric Joscelin Edeški. Bil je bolehen otrok in je poleti [[1186]] umrl. Kraljestvo je prešlo na mater Sibilo pod pogojem, da se njena poroka z Guyem razveljavi. Sibila se je s tem strinjala pod pogojem, da si naslednjega moža lahko izbere sama. Zakon ni bil razveljavljen in Sibila je takoj po svojem kronanju sama okronala še Guya. Rajmond in Ibelini so poskusili narediti državni udar in na prestol postaviti Baldvinovo in Sibilino polsestro Izabelo in njenega moža Humphreya Toronskega. Humphrey je pobegnil k Guyu, razočarani Rajmond pa se je vrnil v Tripoli. Kraljestvo je zapustil tudi Baldvin Ibelinski.