Džingiskan: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Smrt in pogreb: pp |
m →Vojska: pp |
||
Vrstica 171:
Džingiskan je poponoma zaupal svojim generalom, predvsem Mukaliju, Džebetu in Subedeju. Imenoval jih je za svoje svetovalce in jim podelil privilegije, ki so bili sicer rezervirani samo za Džingiskanove družinske člane. Dovolil jim je, da se na vojnih pohodih daleč od Mongolije odločajo povsem samostojno in od njih zahteval neomajno zvestobo. General Mukali, na primer, je poveljeval mongolski vojski proti dinastiji Jin, medtem ko je bil Džingiskan v Srednji Aziji, Subedej in Džebe pa sta bila povsem samostojna na velikem pohodu v Zakavkazje in Kijevsko Rusijo.
Mongolska vojska je bila zelo uspešna tudi pri obleganju mest. Mesta so odrezali od virov hrane in vode in pred svojo vojsko postavili nasprotnikove vojne ujetnike.<!--Ratchnevsky, Grousset, Hartog, Morgan, will add ref--> Oblegovalno tehniko in stroje so povzeli od pokorjenih narodov. Inženirske enote, v katerih so bili predvsem muslimani in Kitajci, so stalno spremljale mongolsko
Drugo pomembno vlogo v mongolski vojaški organizaciji je igral komunikacijski in oskrbovalni sistem cest ''jam'', ki so ga organizirali in zgradili po kitajskih vzorih. Džingiskan je posebno pozornost posvečal hitrosti zbiranja vojaških enot in komunikacij med njimi, zato je bil proti koncu njegovega življenja sistem ''jam''
Vojaške enote so bile organizirane po desetiškem sistemu v enote po deset, sto, tisoč in deset tisoč vojaki (tuman). K opremi konjenika je spadal usnjen oklep, železna čelada, trije loki s tremi tuli in 75 cm dolgimi puščicami, majhna pila za ostrenje puščic in enorezno bodalo.
=== Kanati ===
|