Džingiskan: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Bostjan46 (pogovor | prispevki)
Bostjan46 (pogovor | prispevki)
Vrstica 86:
Leta [[1206]] je Džingiskanovo ozemlje in ozemlje njegovih zaveznikov na zahodu mejilo na [[Xi Xia|Tangutsko cesarstvo]], bolj znano kot Xi Xia ali Zahodna Xia, na jugu in vzhodu pa na [[Zgodovina Kitajske|Dinastijo Jin]]. Dinastijo Jin so ustanovili mandžurski Džurčeni, ki so vladali severni Kitajski in bili več stoletij vladarji mongolskih plemen.
 
Džingiskan je po prihodu na oblast najprej organiziral svojo vojsko in državo, potem pa se je začel pripravljati na vojno s Tangutskim cesarstvom, ki je bilo najbližje. Bil je prepričan, da napadenim Tangutom mnogo močnejša dinastija Jin ne bo prišla na pomoč, kar se je tudi zgodilo.<ref name="resurrection" /> Na začetku pohoda je imel nekaj težav z obleganjem utrjenih mest, leta [[1209]] pa se je cesastvocesarstvo kljub temu vdalo.
 
=== Dinastija Jin ===
Vrstica 112:
Po zlomu Horezmskega cesarstva leta [[1220]] je Džingiskan zbral svojo vojsko v Perziji in [[Armenija|Armeniji]], da bi se nato vrnila v Mongolijo. Vojsko je po Subedejevem nasvetu razdelil v dve koloni. Glavnina pod Džingiskanovim poveljstvom se je vračala skozi [[Afganistan]] in severno [[Indija|Indijo]], dva tumena z 20.000 vojaki pod Džebetovim in Subedejevim poveljstvom pa preko [[Kavkaz]]a in [[Rusija|Rusije]]. Druga kolona je prodrla globoko v Armenijo in [[Azerbajdžan]], opustošila [[Gruzija|Gruzijo]], oplenila genovsko trgovsko postojanko in utrdbo Teodozijo na polotoku [[Krim (polotok)|Krimu]] in prezimila ob [[Črno morje|Črnem morju]].
 
Na poti domov je Subedejeva vojska nameravala napasti Kipčake, vendar jih je pred tem prestregla združena in slabo koordinirana vojska 80.000 vojakov iz [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] pod poveljstvom Mstislava Mstislaviča Hališkega in Mstislava III. Kijevskega. Subedej je h knezoma poslal odposlance in zaprosil za separatni mir. Kneza sta prošnjo zavrnila in odposlance pobila. Sledila je bitka pri Kalki, v kateri so Mongoli mnogo močnejšo kijevsko vojsko porazili, zatem pa sami doživeli poraz z [[Volška Bolgarija|Volškimi Bolgari]] v bitki pri Kerneku na zavoju Samare.<ref>{{cite book|last=De Hartog|first=Leo|title=Genghis Khan: Conqueror of the World|year=1988|publisher=I.B. Tauris|location=London|pages=122–123}}</ref> Ruski knezi so po porazu zaprosili za mir. Subedej je njihovi prošnji ustregalustregel, s knezi pa ni imel milosti in jih je po mongolski navadi kot plemiče obsodil na smrt brez prelivanja krvi. Subedej je dal zgraditi veliko leseno ploščad, na kateri je obedoval s svojimi generali. Šest ruskih knezov, med njimi tudi Mstislava III. Kijevskega, so položili pod ploščad in jih poteptali.
 
Džingiskan je od ujetnikov izvedel za obsežne pašnike onkraj bolgarskega ozemlja, ki bi lahko bili dobro izhodišče za napad na [[Madžarska|Ogrsko]] in [[Evropa|Evropo]]. Džingiskan je zato poklical Subedeja v Mongolijo, Džebe pa je na poti v Samarkand umrl.
Vrstica 118:
Subedej in Džebe sta s svojo konjenico obkrožila celo Kaspijsko jezero in na poti porazila vse vojske, razen Volških Bolgarov, kar je bil v tistih časih podvig brez primere. Novice o mongolskih zmagah so kmalu prišle tudi v Evropo.
 
Subedejev in Džebetov vojni pohod sta bila predvsem poizvedovalna pohoda, katerih namen je bil dobiti občutek o političnih in kulturnih razmerah v teh regijah. Leta [[1225]] sta se obe vojski vrnili v Mongolijo. Rezultat pohoda proti zahodu je bila prikjučitevpriključitev [[Transoksanija|Transoksanije]] in [[Iran]]a k že dotlej zelo obsežnemu Mongolskemu cesarstvu in uničenje vsega, kar se je upiralo. Mongoli iz [[Zlata horda|Zlate horde]] pod poveljstvom Džingiskanovega vnuka [[Batu|Batu kana]] so se čez kakšnih deset let vrnili in leta [[1237]] Osvojili Volško Bolgarijo in Kijevsko Rusijo. Njegov vojni pohod se je končal leta [[1240]].
 
=== Zahodna Xia in dinastija Jin ===