Sociologija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 125 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q21201
ILipovšek (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 50:
Intrageneracijska (znotrajgeneracijska) gibljivost se nanaša na družbeno gibanje znotraj ene generacije. Meri se s primerjanjem posameznika v dveh ali več fazah v posameznikovem življenju.
 
Intergeneracijska (medgeneracijska) mobilnost pa se nanaša na spremembe, ki jih otroci dosežejo glede na status kot njihovih staršev in se nanaša na družbeno gibanje med generacijami ter se meri s primerjanjem statusa večihveč generacij. Raziskave kažejo, da večina otrok dosega status, ki je približno enak statusu staršev ali o veliki stopnji samorekrutacije elite.
 
Z vidika družbe ugotavljamo, kakšne možnosti napredovanja (izboljšanja družbenega položaja) omogoča posamezna družba. Tako ločimo odprte stratifikacijske sisteme (sodobne družbe), v katerih je možnost vertikalne mobilnosti precej velika in zaprte, v katerih je ta možnost majhna ali je ni.
Vrstica 65:
V sociologiji se vse od Augusta Comta sprašujejo: Kaj ločuje, kaj povezuje ljudi, kaj skrbi za napredek in hkrati za red? To temo je v strukturnem-funkcionalizmu obravnaval predvsem Talcott Parsons. V sedanjem času (2008) se spet poleg drugih teorij, množično interpretira tudi Wilhelm Heitmeyerjeva teorija dezintegracije.
=== Družbene spremembe ===
Z družbenimi spremembami kot z obsežnimi spremembami relativno stabilne družbene strukture se sociologija ukvarja vse od svojega nastanka. Pomembno vlogo so igrale že v razmišljanju Saint-Simonsa in Marxa. Kot koncept so se uveljavile šele zaradi Ogburnovega eseja Družbene spremembe (Social Change, 1922). Družbene spremembe so v zadnjem času v središču večihveč teorij modernizacije.
=== Socialne norme ===
Socialne norme so pričakovana vedenja posameznikov in skupin v določenih socialnih situacijah z različnimi stopnjami obveznosti, ki se uveljavljajo s pozitivnimi in negativnimi sankcijami. Upoštevanje norm socialnega vedenja je zelo zgodnja tema za sociologijo. Z njimi so se še posebej ukvarjala Emile Durkheim in Talcott Parsons, v nemški povojni sociologiji pa tudi Ralf Dahrendorf in Heinrich Popitz.