Kvantna mehanika: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q944 |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 26:
Ena od posledic sesedanja valovnih funkcij je ta, da določenih parov opazljivk, kot sta denimo lega in gibalna količina, ne moremo obenem določiti s poljubno natančnostjo. To je znano kot [[Werner Karl Heisenberg|Heisenbergovo]] [[načelo nedoločenosti]].
Kvantna mehanika je Heisenbergova zasluga, ki je leta [[1927]] postavil svoje temeljno načelo nedoločenosti. Načelo pravi, da nobenemu [[nebesno telo|nebesnemu]], [[atom]]skemu ali podatomskemu [[telo|telesu]] ne moremo istočasno z enako stopnjo natančnosti določiti [[lega|lego]] in [[hitrost]] v [[prostor]]u. [[Albert Einstein|Einstein]] je kvantno mehaniko zavračal, saj je menil, »''da bog ne kocka''«. S tem je poudaril svoje prepričanje, da naj [[bog]] pač ne bi prepuščal, da bi se stvari odvijale zgolj [[naključnost|naključno]]. [[Angleži|Angleški]] teorijski fizik [[Stephen Hawking]], ki trpi zaradi bolezni gibalnih nevronov, zaradi česar je močno ohromljen, je ugotovil, da [[črna luknja|črne luknje]] v bistvu »izhlapevajo«. Za vrednost »izhlapevanja« je s pomočjo fizikalnih modelov določil vrednost 10<sup>60</sup> [[leto|let]]; to je
== Matematična opredelitev ==
|