Redakcija: 13:30, 29. maj 2013 uredi Skufcamaja (pogovor \| prispevki) 39 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 13:40, 29. maj 2013 uredi razveljavi Skufcamaja (pogovor \| prispevki) 39 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 24: == Delo == Tone Seliškar je pisal [[pesniška zbirka\|pesniške zbirke]], [[roman]]e, [[novela (književnost)\|novele]] in [[mladinska književnost\|mladinsko književnost]]. Pojavil se je v prvih letih [[slovenski ekspresionizem\|slovenskega ekspresionizma]] in obveljal za enega najbolj značilnih predstavnikov. Že na začetku se je uvrstil med zastopnike [[proletarska ~~smer~~književnost\|proletarske smeri]]. Razkrival je bedo delavskega, zlasti rudarskega življenja in izražal upanje na srečnejše dni. Izhajal je iz [[socialni ekspresionizem\|socialnega ekspresionizma]] (''Trbovlje'', 1923), pozneje pa je prešel v [[~~socialni realizem\|~~socialni realizem]] (''Pesmi pričakovanja'', 1937). Tone Seliškar je sprva pisal pesniške zbirke za odrasle, kasneje pa tudi dela za otroke. Pred [[druga svetovna vojna\|drugo svetovno vojno]] je s pisanjem budil zavest delavcev. V velikem [[roman~~\|romanu~~]]u ''Nasedli brod'' (1932) je dogajanje preselil v malomeščansko okolje. Po mladinski povesti ''Bratovščina Sinjega galeba'' (1936) je bila 1969 posneta istoimenska [[mladinska nadaljevanka]]. Med njegova najboljša povojna [[mladinsko delo\|mladinska dela]] pa vsekakor spadajo ''Mule'' (1948). Snov je jemal iz motivov izseljevanja (''Rudi''), pri delu ''Bratovščina Sinjega galeba'' iz življenja revnih dalmatinskih ribičev, snov iz partizanskih časov je uporabil pri delih ''Tovariši'', ''Mule'', ''Liščki'', spomine na mladost pa v delih ''Deček z velike ceste'' in ''Fantu so zrasla ušesa''. Za Seliškarjevo mladinsko pripovedno delo so značilne izrazita socialna in etična naravnanost, pravičnost vzornih junakov ter živahna in dogodkov polna zgodba.

Tone Seliškar: Razlika med redakcijama