Rudniško gledališče Idrija: Razlika med redakcijama

 

Stavba je bila zidana v [[barok|baročni]] ovalni obliki s klasicističnim preddverjem. Notranjost zgradbe je bila lesena, v gledališču pa je bilo 17 lož. Dvorana je lahko sprejela do 300 obiskovalcev. Do sredine 19. stoletja so nastopale potujoče nemške in italijanske gledališke skupine, po letu 1850 pa je gledališče dobivalo vedno bolj slovenski značaj. Prva uprizoritev v slovenskem jeziku je bila igra »Tat v mlinu« ali »Slovenec in Nemec«. Po letu [[1889]] pa je gledališče že postalo povsem slovensko. Leta [[1905]] je prišla odločitev, da notranjost stavbe podrejo in jo namenijo za skladišče. V nasprotju z notranjostjo pa se je zunanja oblika ohranila.

Po [[2. svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je v zgradbi začel delovati idrijski kino, ki z večjimi in manjšimi prekinitvami deluje še danes.