Rimska Dakija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: thumb|right|300px|Rimske province leta 117 '''Rimska Dakija''' (latinsko {{aut|Dacia Traiana}} ali {{aut|Dacia Felix}}), rims... |
m popravki |
||
Vrstica 8:
Z žitom je začela oskrbovati vojaštvo ne samo doma, ampak tudi na ostalem [[Balkan]]u. Postala je zelo urbanizirana, saj je imela 11 ali 12 znanih mest, od katerih je osem imelo najvišji položaj kolonije (''colonia''). Število mest je bilo kljub temu manjše kot v drugih provincah v regiji. Vsa mesta so se razvila iz starih vojaških taborov. Finančno, versko in sodno središče vseh treh podenot province je bila [[Ulpia Traiana Sarmizegetusa]], v kateri je bil sedež cesarskega prokuratorja (državnega finančnega uradnika). Sedež vojaškega guvernerja vseh treh podenot province in njegov štab sta bila v [[Alba Iulia|Apulu]], ki ni bil samo največje mesto v provinci, ampak ob vsej donavski meji cesarstva.
Provinco so od samega začetka vojaško in politično ogrožali. Njeni stalni tekmeci so bili sosednji Svobodni Dačani (''Daci liberi''), ki so jo po združitvi s [[Sarmati]] med vladanjem [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] stalno nadlegovali. Po mirnejšem obdobju od vladanja [[Komod]]a do [[Karakala]] (180-217)
Usoda romaniziranega prebivalstva nekdanje province Dacie Traiane je bila predmet živahnih prerekanj. Ena od teorij trdi, da se je [[latinščina|latinski]] jezik, ki so ga govorili v antični Dakiji, postopoma pretvoril v [[Romunščina|romunskega]]. V istem procesu so se iz starih Dako-romanov, romaniziranih prebivalcev Dacie Traiane, razvili sodobni Romuni. Nasprotna teorija trdi, da so Romuni potomci romaniziranih prebivalcev rimskih provinc na Balkanskem polotoku.
|