Rimska Dakija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: thumb|right|300px|Rimske province leta 117 '''Rimska Dakija''' (latinsko {{aut|Dacia Traiana}} ali {{aut|Dacia Felix}}), rims...
 
Octopus (pogovor | prispevki)
m popravki
Vrstica 8:
Z žitom je začela oskrbovati vojaštvo ne samo doma, ampak tudi na ostalem [[Balkan]]u. Postala je zelo urbanizirana, saj je imela 11 ali 12 znanih mest, od katerih je osem imelo najvišji položaj kolonije (''colonia''). Število mest je bilo kljub temu manjše kot v drugih provincah v regiji. Vsa mesta so se razvila iz starih vojaških taborov. Finančno, versko in sodno središče vseh treh podenot province je bila [[Ulpia Traiana Sarmizegetusa]], v kateri je bil sedež cesarskega prokuratorja (državnega finančnega uradnika). Sedež vojaškega guvernerja vseh treh podenot province in njegov štab sta bila v [[Alba Iulia|Apulu]], ki ni bil samo največje mesto v provinci, ampak ob vsej donavski meji cesarstva.
 
Provinco so od samega začetka vojaško in politično ogrožali. Njeni stalni tekmeci so bili sosednji Svobodni Dačani (''Daci liberi''), ki so jo po združitvi s [[Sarmati]] med vladanjem [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] stalno nadlegovali. Po mirnejšem obdobju od vladanja [[Komod]]a do [[Karakala]] (180-217), so začeli provinco ponovno pustošili, tokrat [[Karpi]], dačansko pleme, ki se je povezalo z ravnokar prišlimi [[Goti]]. Goti so v tistem času postali resna grožnja Rimskemu cesarstvu. Rimski cesarji. ki so spoznali, da postaja ohranjanje oblasti v Dakiji vedno težje, so bili v 270. letih prisiljeni Dakijo zapustiti. Postala je prva dolgoletna rimska posest, ki so jo zapustili.<ref name=Burry_1893>Bury 1893, str. 493.</ref> Provinco so leta 248-250 upostošila germanska plemena (Goti, Tajfali in Bastarni), katerim so se pridružili Karpi, leta 258 in 263 Karpi in Goti, leta 267 in 269 pa Goti in [[Heruli]].<ref>Treptow & Bolovan 1996, str. 34.</ref><ref>Cottrell, Notarás & Casares 2007, str. 20.</ref> Antični viri pišejo, da je bila Dakija izgubljena že med vladanjem cesarja [[Galijen]]a (vladal 253-268), vendar istočasno poročajo, da je bil [[Avrelijan|Avrelijan]] (vladal 270-275) tisti, ki se je odrekel ''Dacii Traiani''. Iz Dakije je umaknil svojo vojsko in državno upravo in ustanovil ''Dacio Aureliano'' z upravnim središčem v Serdici, sedanji [[Sofija|vSofiji]], v [[Spodnja Mezija|Spodnji Meziji]].
 
Usoda romaniziranega prebivalstva nekdanje province Dacie Traiane je bila predmet živahnih prerekanj. Ena od teorij trdi, da se je [[latinščina|latinski]] jezik, ki so ga govorili v antični Dakiji, postopoma pretvoril v [[Romunščina|romunskega]]. V istem procesu so se iz starih Dako-romanov, romaniziranih prebivalcev Dacie Traiane, razvili sodobni Romuni. Nasprotna teorija trdi, da so Romuni potomci romaniziranih prebivalcev rimskih provinc na Balkanskem polotoku.