Rimska Dakija: Razlika med redakcijama

Provinco so od samega začetka vojaško in politično ogrožali. Njeni stalni tekmeci so bili sosednji Svobodni Dačani (''Daci liberi''), ki so jo po združitvi s [[Sarmati]] med vladanjem [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] stalno nadlegovali. Po mirnejšem obdobju od vladanja [[Komod]]a do [[Karakala]] (180-217), so začeli provinco ponovno pustošili, tokrat [[Karpi]], dačansko pleme, ki se je povezalo z ravnokar prišlimi [[Goti]]. Goti so v tistem času postali resna grožnja Rimskemu cesarstvu. Rimski cesarji. ki so spoznali, da postaja ohranjanje oblasti v Dakiji vedno težje, so bili v 270. letih prisiljeni Dakijo zapustiti. Postala je prva dolgoletna rimska posest, ki so jo zapustili.<ref name=Burry_1893>Bury 1893, str. 493.</ref> Provinco so leta 248-250 upostošila germanska plemena (Goti, Tajfali in Bastarni), katerim so se pridružili Karpi, leta 258 in 263 Karpi in Goti, leta 267 in 269 pa Goti in [[Heruli]].<ref>Treptow & Bolovan 1996, str. 34.</ref><ref>Cottrell, Notarás & Casares 2007, str. 20.</ref> Antični viri pišejo, da je bila Dakija izgubljena že med vladanjem cesarja [[Galijen]]a (vladal 253-268), vendar istočasno poročajo, da je bil [[Avrelijan|Avrelijan]] (vladal 270-275) tisti, ki se je odrekel ''Dacii Traiani''. Iz Dakije je umaknil svojo vojsko in državno upravo in ustanovil ''Dacio Aureliano'' z upravnim središčem v Serdici, sedanji [[Sofija|vSofiji]], v [[Spodnja Mezija|Spodnji Meziji]].