Stasi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{zvezdica}}
m np./tn./pp.
Vrstica 71:
Častniki Stasija so bili nastavljeni v vseh glavnih industrijskih objektih; obsežnost nadzora je bila večinoma odvisna od vrednosti izdelkov za gospodarstvo;<ref name="Fulbrook 2005 228"/> v vsakem stanovanjskem objektu je bil zadolžen en stanovalec, ki je moral poročati lokalnemu predstavniku policije (Volkspolizei, Vopo).<ref name="koehler9">{{Harvnb|Koehler|2000|p=9}}</ref> Vohuni so poročali o vsakem sorodniku ali prijatelju, ki je čez noč ostal v drugem stanovanju.<ref name="koehler9"/> V stenah apartmajev in hotelskih sob so bile izvrtane manjše luknje, skozi katere so agentje Stasija s posebnimi kamerami snemali državljane.<ref name="koehler9"/> Šole, univerze in bolnišnice so bile nadvse prepojene z vohuni.<ref name="koehler9"/>
 
Stasi je imel uradno kategorizacijo za vsako vrsto obveščevalca kot tudi uradne smernice, kako izvleči od nekoga informacijo.<ref>{{harvnb|Fulbrook|2005|p=241}}</ref> Vloge obveščevalcev so bile razvrščene od tistih, ki so že bili nekako vključeni v državno varnost (policija, vojska), do disidentskih gibanj in protestantske Cerkve.<ref name="Fulbrook 2005 242–243">{{harvnb|Fulbrook|2005|pp=242–243}}</ref> Informacije, zbrane od slednjih dveh skupin, so bile uporabljene za delitev ali diskreditiranje posameznikov.<ref>{{harvnb|Fulbrook|2005|pp=245}}</ref> Obveščevalce so naredili za pomembne, glede na materialne ali socialne spodbude, prežete z občutkom dogodivščin, pri tem je bilo po uradnih podatkih zgolj 7,7 % obveščevalcev prisiljenih v sodelovanje. Velik delež teh je bilo članov SED-ja, neobičajna ni bila niti zaposlitev na podlagi izsiljevanja.<ref name="Fulbrook 2005 242–243"/> Veliko število obveščevalcev je prihajalo iz vrst sprevodnikov, hišnikov, doktorjev, bolniških sester in učiteljev; Milke je verjel, da so najboljši obveščevalci tisti, katerih delovna mesta so dovoljevala stalni kontakt z javnostjo.<ref name=Revolution1989>{{cite book|last=Sebetsyen|first=Victor|title=Revolution 1989: The Fall of the Soviet Empire|publisher=Pantheon Books|location=New York City|year=2009|isbn=0-375-42532-2}}</ref>
 
Položaj Stasija se je precej povzpel po tistem, ko so države Vzhodnega bloka leta 1975 podpisale [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]], ki jo je tedanji generalni sekretar SED-ja [[Erich Honecker]] označil za grožnjo njegovemu režimu, saj je vsebovala zavezujoče spoštovanje človekovih pravic, vključno s svobodo mišljenja, vesti, vere in prepričanja.<ref name="koehler142">{{Harvnb|Koehler|2000|p=142}}</ref> V tem letu je število obveščevalcev naraslo na 180.000, pred tem se je gibalo od 20 do 30 tisoč v zgodnjih 50-ih, 100 tisoč je doseglo leta 1968 kot odgovor na [[Ostpolitik]] (normalizacijo odnosov med Zahodno Nemčijo in Vzhodno Evropo) in na [[Protesti leta 1968|študentsko-delavske proteste]] po svetu tega leta.<ref>{{harvnb|Fulbrook|2005|pp=240}}</ref> Stasi je deloval tudi kot približek KGB-ju za opravljanje dejavnosti v drugih državah vzhodnega bloka kot je bila Poljska, kjer so bili Sovjeti prezirani.<ref name="koehler76">{{Harvnb|Koehler|2000|p=76}}</ref>
Vrstica 79:
V nekaterih primerih je prihajalo tudi do vohunjenja med zakonci. Tak primer je bila mirovna aktivistka [[Vera Lengsfeld]], katere mož, Knud Wollenberger, je bil obveščevalec Stasija.<ref name=Revolution1989/>
 
Ljudje so bili zaprti v zaporih iz različnih razlogov, od tega, da so hoteli zapustiti državo, do tega, da so pripovedovali politične vicešale. Zapornike so držali izolirane in dezorientiaranedezorientirane, brez informacij o dogodkih v zunanjem svetu.<ref name="MfS cancer">{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/352461.stm |title=Dissidents say MfS gave them cancer |publisher=BBC |date=25.5.1999 }}</ref>
 
=== Zersetzung ===
Vrstica 88:
Do 70. let se je Ministrstvo odločilo, da bo prenehalo z očitnim pregonom nasprotnikov režima na način, ki so ga uporabljali do tedaj, to je z aretacijami in krutim mučenjem. Spoznali so, da je psihološko nadlegovanje veliko manj prepoznano kot tako, njegove žrtve in podporniki pa s tem manj verjetno izzvani, da bi pozročali večji odpor. Žrtve se naj ne bi niti zavedale vira svojih problemov ali celo njegove dejanske narave. ''Zersetzung'' je bil oblikovan kot proces dajanja žrtev na stranski tir in postopnega izključevanja, saj naj bi s takim nadlegovanjem izgubile voljo do nadaljevanja »neprimernih« dejavnosti.
 
Taktike v okviru Zersetzunga so na splošno šle za motnje v žrtvinem privatnem ali družinskem življenju. Te so pogosto vključevale vdore v domove, premeščanje pohištva, spreminjanje časovnih alarmov, odstranjevanje slik s sten, nadomeščanje ene vrste čaja z drugo, ... Druge dejavnosti so vključevale kampanjo spodkopavanja ugleda, neosnovane obtožbe, provokacijo, psihološko vojno, prisluškovanje, skrivnostne telefonske klice, nepotrebne dobave na dom. Navadno žrtve vsega tega niso povezovale z delovanjem Stasija, ob vsem tem se jim je začelo mešati, prišlo je tudi do duševnih zlomov ali celo samomorov.
 
Velika prednost takega nadlegovanja je bila v tem, da ga je zaradi njegove subtilne narave bilo možno zanikati. To je bilo pomembno tudi zaradi poskusa vzhodnonemških oblasti, da izboljšajo svojo podobo na mednarodnem prizorišču v 70. in 80. letih.
 
Tehniko ''Zersetzung'' so sprejele tudi druge vzhodnoevropske varnostne službe, zlasti ruska [[FSB]].<ref>{{navedi knjigo |last=Harding |first=Luke |title=Mafia State |location=London |publisher=Guardian Books |year=201 1 |pages=282-288 |isbn=(HB) 978-0852-65247-3}}</ref>
 
=== Mednarodne operacije ===
Vrstica 122:
Stasijevi častniki so razpravljali o predelavi javne podobe Vzhodne Nemčije kot demokratične kapitalistične države Zahoda, ki naj bi jo v praksi prevzeli. Načrt je predvideval 2.587 častnikov s posebno nalogo (''Offiziere im besonderen Einsatz''), registriran je bil kot tajni dokument 0008-6/86 z dne 17. marca 1986.<ref name="Spiegel 12.03.1990"/><ref name="From Russia With Death"/> Po Ionu Mihaiu Pacepi, glavnemu častniku varnostnoobveščevalne službe v komunistični Romuniji, so imele tudi varnostno-obveščevalne službe v ostalih komunističnih režimih Vzhodne Evrope podobne načrte.<ref name="From Russia With Death">"Symposium: From Russia With Death" (delni prepis: [http://www.discoverthenetworks.org/fp/ARTICLES/Read4190-2.html?ID=26509&p=1 part1], [http://www.discoverthenetworks.org/fp/ARTICLES/Read91ff.html?ID=26510&p=1 part2]) 19. januarja 2007.</ref>
 
12. marca 1990 je nemški časopis ''Der Spiegel'' poročal, da je Stasi dejansko poskušal izvesti načrt 0008-6/86.<ref name="Spiegel 12.03.1990">{{navedi novice| url=http://www.spiegel.de/spiegel/print/d-13497821.html |title=Von OibE durchsetzt |work=Der Spiegel |date=12.3.1990 |accessdate=2.5.2013}}</ref> Pacepa je ugotovil, da dogodki v Rusiji, ko je KGBnekdanji polkovnik KGB-ja [[Vladimir Putin]] prevzel oblast, spominjajo na ta načrt.<ref name="From Russia With Death"/>
 
7. novembra 1989 je dal vodja Stasija Erich Mielke odpoved kot odgovor na hitro spreminjajoče se politično in družbeno stanje v NDR. 17. novembra je Svet ministrov ''([[Ministerrat]] der DDR)'' preimenoval Stasi v Urad za državno varnost ''(Amt für Nationale Sicherheit'' – AfNS), ki ga je prevzel generalpolkovnik [[Wolfgang Schwanitz]]. 8. decembra je ministrski predsednik NDR [[Hans Modrow]] naročil razpustitev AfNS, ki jo je potrdil Svet ministrov 14. decembra 1989.