Samostan: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 67 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q44613 |
|||
Vrstica 7:
== Samostani [[katolištvo|katoliških]] [[cerkveni red|cerkvenih redov]] ==
Večina samostanov katoliških redov je cenobitskega značaja in ima značilno zasnovo, pri kateri se okoli osrednjega prostora v samostanu ali ti. [[križni hodnik|križnega hodnika]] nizajo najosnovnejši prostori samostana - kapiteljska dvorana, jedilnica (''refektorij''), spalnica (''dormitorij''), knjižnica (''biblioteka'') in cerkev (''ecclesia''). Križni hodnik je osrednji prostor tudi po pomenu, saj se v njem odvijajo procesije ipd. Dostop do posameznih prostorov v samostanu je lahko omejen.
Kartuzijanska posebnost pa seže dlje od pravil klavzure, in sicer vpeljuje povsem drugačen način sobivanja redovnikov. Kartuzijanski samostani so namreč dom skupnostim samotarjev. Kakor se sprva sliši nemogoče, pa vendar drži - v [[kartuzija|kartuziji]] bivajo takorekoč menihi-puščavniki, saj so celo njihovi stiki s sobrati strogo omejeni. Večino časa prebijejo vsak v svoji [[meniška celica|meniški celici]] (tj. majhni dvonadstropni hišici, kjer je v prvem nadstropju delovni prostor, v drugem pa zasebni prostor za molitev in sobica za spanje ter obedovanje), srečujejo pa se le na skupnih molitvah, nedeljskih in prazničnih kosilih ter tedenskih sprehodih. Tak način bivanja postavlja povsem drugačne zahteve tudi glede arhitekturne zasnove kartuzij. Poleg večine prostorov tipičnega cenobitičnega samostana vpeljuje še ti. [[veliki križni hodnik]], ki je edinstven za kartuzije in okoli katerega so nanizane posamezne meniške celice, med katerimi stojijo pripadajoči obzidani vrtički, kjer menihi gojijo zelenjavo, trto, rože, zelišča ali kaj drugega in kjer premišljujejo, molijo in meditirajo. Posebnosti gradnje se nanašajo še na druge podrobnosti, ki jih literatura podrobno obdela.
|