|
wazap !!!!!!!!!!!
[[Slika:Drava valley form Urban.JPG|thumb|Dravska dolina s [[Sveti Urban (hrib)|Svetega Urbana]] nad Mariborom.]]
'''Dravska dolina''' je [[Slovenija|slovenska]] pokrajina, ki leži ob reki [[Drava|Dravi]] in njenih pritokih. Proti severu jo omejuje [[Kozjak]], proti jugu pa [[Pohorje]]. Sega od [[Dravograd]]a na zahodu do [[Brestrnica|Brestrnice]] in [[Limbuš]]a na vzhodu.<ref name=ES>{{navedi enciklopedijo | year =1997 | title =Dravska dolina | encyclopedia =[[Enciklopedija Slovenije]] | publisher =Mladinska knjiga | location =Ljubljana |id=70821376}}</ref>
== Zgodovina ==
Dravska dolina z okolico je bila naseljena v [[prazgodovina|prazgodovini]]. Tukaj so se zadrževali tudi [[Rimljani]] in za plovbo uporabljali Dravo.<ref name"Granda">{{navedi knjigo|first=Stane |last=Granda |title=Mala zgodovina Slovenije |year=2008 |isbn=978-961-218-777-4 |publisher=Celjska mohorjeva družba}}</ref> Ob koncu 6. stoletja so jo poselili [[Slovani]].<ref name="selnica">{{navedi splet |url=http://www.selnica.si/obcina/zgodovina/ |title=Zgodovina Občine Selnica |accessdate=2012-05-04}}</ref> [[Kolonizacija]] se je pričela v 11. stoletju.<ref name="radlje"></ref> Na poseljevanje je močno vplivala ustanovitev [[benediktinci|benediktinskega]] [[samostan]]a v [[Šentpavel|Šent Pavlu]] v [[Labotska dolina|Labotski dolini]] leta 1091. Samostan je namreč ob ustanovitvi prejel mnogo posesti v Dravski dolini. Šentpavelskemu samostanu so bili [[podložnik|podložni]] kmetje spodnjega dela Dravske doline. Nekateri so bili podložni [[Brezno|brezenskemu]], [[Selnica ob Dravi|selniškemu]] ali [[Kamnica|kamniškemu]] župniku. Hitrejši razvoj se je začel v 13. stoletju. Takrat so nastale raztresene kmetije tam, kjer so krčili gozdove. V 14. stoletju se je začel razvoj [[živinoreja|živinoreje]]. Število prebivalcev se je povečalo po letu 1780.<ref name="selnica"></ref> Največ ljudi je bilo na tem območju ob koncu 19. stoletja.<ref name="radlje">{{navedi splet |url=http://www.radlje.si/predstavitev |title=Občina Radlje ob Dravi |accessdate=2012-05-04}}</ref>
== Geografija ==
Ta dolina je bogata z gozdom in površinskimi vodami, ki se stekajo v Dravo. [[morfologija|Morfološko]] je zelo raznolika. Kot enotno geografsko območje jo obravnavajo zaradi [[gospodarstvo|gospodarske]] in naravne navezanosti na Dravo kot prometno žilo. Geografska območja so:
* ''brezenska soteska'' (dolga je 20 km),
* ''trbonjska soteska'' (dolga je približno 6 km),
* Mučko-Radeljsko polje
* Ruško-Selniško polje.
* dravsko Pohorje.
Na poljih so obdelane rečno-ledeniške terase, ki so kjub neugodnemu podnebju je omogočale razvoj kmetijstva.<ref name=ES></ref><ref name="radlje"></ref>
Strmo Dravsko hribovje se dviga nad brezensko sotesko do Ribniško-Lovrenškega [[podolje|podolja]]. Dravsko obmejno hribovje poteka severno od osrednje Dravske doline. Na zahodni strani ga omejuje [[Košenjak]], na vzhodu pa Kozjak. Področje je precej ozko, vendar morfološko zelo razgibano.<ref name=ES></ref>
== Promet ==
[[Slika:Ožbalt westliche Ortseinfahrt.jpg|thumb|Ožbalt v Dravski dolini. Na desni Drava, na levi Kozjak.]]
Dravska dolina je vezni člen med [[alpski svet|alpskim svetom]] in [[Panonska kotlina|Panonsko kotlino]]. Bila je pomembna prometna povezava. Po Dravi je potekalo [[splavarstvo]], po cesti pa [[tovorništvo]]. Železnica Maribor-Dravograd-[[Celovec]] je bila zgrajena leta 1863. Pomembna je tudi [[hidroenergetika|hidroenergetska]] moč reke. <ref name="radlje"></ref><ref name=ES></ref>
== Gospodarstvo ==
Gospodarski razvoj doline se je začel z izgradnjo železnice. Gorati del ozemlja je bil pomemben zaradi pridobivanja [[les]]a in trgovanja z njim. Kmetijstvo se je vedno bolj preusmerjalo v gozdno gospodarstvo. Pomembni so bili tudi [[steklarstvo]], [[rudarstvo]], [[oglarstvo]] in [[železarstvo]].<ref name="selnica"></ref>
Samotne hribovske kmetije se ukvarjajo predvsem z živinorejo. Največ industrije je ob vznožju hribovja in v krajih v osrednji dolini. Turizem se razvija v [[Ribnica na Pohorju|Ribnici na Pohorju]], v [[Josipdol]]u in v [[Lovrenc na Pohorju|Lovrencu na Pohorju]].
Zahodni del pokrajine teži h Koroški, vzhodni pa proti Mariboru.<ref name=ES></ref>
=== Hidroelektrarne ===
V dravski dolini je 5 [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]. Z njimi upravljajo [[Dravske elektrarne Maribor]].
* [[Hidroelektrarna Fala]],
* [[Hidroelektrarna Dravograd]],
* [[Hidroelektrarna Vuzenica]],
* [[Hidroelektrarna Vuhred]],
* [[Hidroelektrarna Ožbalt]].<ref name"DEM">{{navedi splet |url=http://www.dem.si/slo/elektrarneinproizvodnja/elektrarne |title=Elektrarne |accessdate=2012-05-04}}</ref>
== Znamenitosti ==
* [[Viltuški grad]]
* Hidroelektrarna Fala - muzej tehniške dediščine.<ref name="selnica"></ref>
== Sklici in opombe ==
{{opombe}}
{{geo-stub}}
| 