Duševno zdravje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Fix URL prefix |
|||
Vrstica 43:
Motnje diagnosticira zdravnik – psihiater po dveh uveljavljenih klasifikacijskih sistemih. V Evropi je to [[Mednarodna klasifikacija bolezni]] (skrajšano ICD-10), v ZDA pa [[Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj]] (DSM-IV). Drugi izrazi za duševne motnje so: duševne bolezni, psihiatrične motnje, mentalne motnje itd. Izraz »norost« se ne uporablja v psihiatriji, temveč pogovorno in ga povezujejo s predsodki in neznanjem.<ref name="Iztok"> Iztok Lešer (2006). Sneto 12.04. 2013, z naslova: http://www.psihiater-leser.com/401.html</ref>
Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije več kot tretjina ljudi v večini držav poroča o duševnih težavah, ki izpolnjujejo merila za diagnozo ene ali več skupnih vrst duševnih motenj v nekem trenutku v svojem življenju
Duševna motnja pri različnih ljudeh poteka različno – ene prizadene malo, druge pa hudo. Bolniki imajo lahko trajno hude simptome bolezni, lahko jih dobivajo epizodično vsakih nekaj mesecev ali pa le nekajkrat v življenju.<ref name=Iztok/>
Duševne motnje zdravimo s psihiatričnimi zdravili in psihoterapijo, s prilagajanjem in spreminjanjem življenjskih okoliščin, urejanjem odnosov s pomembnimi osebami, s podporo bolniku in njegovim bližnjim, z edukacijo o bolezni in zdravljenju itd. Najpogosteje in najučinkoviteje zdravimo s kombinacijo vsega naštetega.<ref name=Iztok/>
Vrstica 86:
Naslednja vrsta zdravil so antipsihotiki, ki pomagajo uravnovesiti biokemično neravnovesje v možganih. Ta zdravila zmanjšujejo halucinacije in blodnje ter izboljšajo miselni tok, tako da postane bolj urejen in logičen. Antipsihotiki duševno motnjo in simptome le zdravijo in zmanjšujejo in ne pripomorejo k popolnemu ozdravljenju. Po prenehanju jemanja ali ob nerednem jemanju zdravil zelo velikokrat pride do ponovnega poslabšanja in pojava simptomov. Antipsihotike delimo na starejše ali klasične in novejše ali atipične. Antipsihotiki ne povzročajo odvisnosti, se nanje ne navadimo in nimajo trajnih škodljivih posledic za telo. Antipsihotična zdravila imajo nezaželene učinke, saj se zlasti v prvih tednih jemanja lahko pojavijo suha usta, zamegljen vid, zaprtje in omotica. Učinki navadno minejo po določenem času. Drugi možni nezaželeni učinki so nemir (podoben tesnobi), tresenje in togost okončin. Vse to so neprijetni občutki, ki pa niso nevarni in se lahko v sodelovanju z zdravnikom uspešno ublažijo.<ref name=Iztok/>
== Preventiva in promocija duševnega zdravja ==
Duševno zdravje je izredno pomemben del zdravja, zato sta promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj ključnega pomena pri družbenem prizadevanju za doseganje dobrega počutja posameznikov in skupnosti. Preventiva in promocija delujeta na ravni posameznika in družbe z namenom izboljšanja kakovosti življenja in zmanjševanja bremena družbe, ki je povezano z duševnim zdravjem. Dejavnosti, ki delujejo v okviru preventive in promocije, krepijo varovalne dejavnike in zmanjšujejo vplive dejavnikov tveganja.<ref name=Nacionalno/> Za promocijo duševnega zdravja in preventivo duševnih motenj je pomembno celostno obravnavanje zdravja ter delovanja na različnih področjih, ki spodbujajo zdrav način življenja.
| |||