Anton Leskovec velja za nadarjenega [[ekspresionizem|ekspresionističniekspresionističnega]] [[dramatikdramatika]]. Podpisoval se je tudi s psevdonimom Leston, sestavljenim iz prvega dela priimka in drugega dela imena. Za javnost začel pisati dokaj pozno, saj se je za svoje pisateljsko delo pripravljal z učenjem in premišljevanjem o literaturi. Dokaz za to je njegova zapuščina, ki jo sestavljajo poizkusi, načrti in zapiski. Njegove drame poudarjajo preplet dobrega in slabega v življenju, notranje človekove boje ter težko presojo človeških dejanj. V njih se razodevajo prvine ekspresionizma in [[realizem|realizma]], ki pa se prepletajo s fantastičnostjo in izumetničenostjo. Učinkovati hoče z grotesknostjo in [[satira|satiro]]. Osebe so šibko označene, dialog premišljen in živahen, humorja ali situacijske komike pa dramatik ne pozna. Leskovec je v vseh svojih dramah izpostavljal zmedenost človeške družbe prve polovice dvajsetega stoletja. Čeprav je verjel v pravico in resnico, je veliko svojih del zaključil z navidezno zmago zla. S tem želi sporočiti, da je na svetu preveč sebičnosti, pohlepa in premalo sočutnosti do sočloveka.
=== Dramska dela ===
Vrstica 38:
=== Nedokončani pripovedni osnutki===
V to kategorijo spadata pripovedna drobca ''Fantovanje'' in ''Suša'', ki sta bila napisana leta 1911. Zgodbi motivno segata v kmetsko in meščansko okolje. Tema umetništva je prisotna v nedokončanem romanu ''Gospa Marija''. Leskovec je roman pisal od decembra 1917 do februarja 1918.
