Monosaharid: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 3:
'''Monosaharidi''' (iz grščine manos-eden, saharid-sladkor) ali enostavni [[ogljikovi hidrati]] so najbolj osnovne enote ogljikovih hidratov oz. saharidov. So najpreprostejše oblike [[sladkor]]jev in so po navadi brezbarvni, topni v [[voda|vodi]] in se nahajajo v [[Kristalni sistem|kristalni strukturi]] ter nekateri monosaharidi imajo sladek okus. Primeri monosaharidov so [[glukoza]] (grozdni sladkor), [[fruktoza]] (sadni sladkor), [[galaktoza]], [[manoza]] in [[riboza]]. Monosaharidi so osnovni gradniki disaharidov (kot npr. saharoza), oligosaharidov in polisaharidov (kot npr. [[celuloza]] in [[škrob]]). Vsak [[ogljik]]ov [[atom]], ki ima vezano hidroksi skupino (razen prvega in zadnjega C-atoma) je kiralni ogljikov atom, zato je število izomer veliko, čeprav za vse obstaja ista kemijska formula.
== Struktura, glej alen nehi mi težit ==
Alen, dej vtihni no. Z nekaj izjemami (npr. deoksiriboza) imajo monosaharidi kemijsko formulo C<sub>x</sub>H<sub>2n</sub>O<sub>n</sub> oz. C<sub>x</sub>(H<sub>2</sub>O)<sub>n</sub>in strukturo H(CHOH)<sub>n</sub>C=O(CHOH)<sub>m</sub>H. Če je n ali m nič, ta formula definira aldehid, ki se kot monosaharid imenuje aldoza; če pa n in m nista nič, pa je formula definicija za keton, ki se kot monosaharid imenuje ketoza. Monosaharidi po navadi vsebujejo keto ali aldehidno funkcionalno skupino ter hidroksi skupine na večini ali vseh ostalih ogljikovih atomih, ki nimajo vezane karbonilne skupine (keto ali aldehidne skupine).
| |||