Grad Mirna: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
TadejM (pogovor | prispevki)
razvez letnic; rektgr; Mirenski > Mirnski
Vrstica 1:
'''Grad Mirna''' je [[grad]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]], ob sotočju [[reka|rek]] [[Mirna|Mirne]] in [[Vejerščica|Vejerščice]], na podaljšanem rebru hriba Gorenjske gore na nadmorski višini 263 m.
 
[[Slika:Grad Mirna.jpg|thumb|right|400px|Speča lepotica]]
== Zgodovina ==
[[Slika:Grad Mirna.jpg|thumb|right|400px|Speča lepotica]]
Grad Mirna, eden lepših in redkih obnovljenih kulturnih spomenikov srednjeveške arhitekture na Slovenskem, se je razvil na osnovah nekdanjega halštatskega [[gradišče|gradišča]]. Zaznamovala so ga vsa zgodovinska obdobja od [[antika|rimskih časov]], preko [[srednji vek|zgodnjega in visokega srednjega veka]] do konca 19. stoletja. Srednjeveški grad pa je najbrž nastal že proti koncu [[11. stoletje|11. stoletja]]. V pisnih virih se prvič pojavi leta [[1165]], nato [[1180]] in [[1250]]. Na gradu je gospodaril rod po gradu imenovanih [[ministerial]]ov, plemenitih [[MirenskiMirnski]]h. Leta [[1228]] je prešel v roke [[oglejski patriarh|oglejskih patriarhov]], leta [[1339]] pa so grad kupili [[Celjski grofje]]. Po izumrtju Celjanov leta [[1456]] je grad prešel v [[Habsburžani|habsburško posest]], kot [[deželnoknežji fevd]] pa so ga upravljali baroni [[Auerspergi]] (''Turjaški''). Kasneje so se lastniki hitro menjavali. V začetku 17. stoletja je prešla grajska posest v roke grofom Erdödijem, Wazenbergom, Paradeiserjem, [[Rafael Caraduzzi|grofu Rafaelu Caraduzziju]], grofom Lambergom in Gallom. Sredi 19. stoletja je iz plemiških prešel v meščanske roke. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], decembra [[1942]], pa je bil grad požgan. Po vojni so grad še večkrat minirali in skoraj povsem porušili.
[[Slika:MirnskiRibnik.jpg|thumb|400px|[[Mirenski ribnik]], v ozadju grad.]]
 
== Stavbni razvoj gradu ==
[[Slika:MirnskiRibnik.jpg|thumb|400px|[[MirenskiMirnski ribnik]], v ozadju grad.]]
Stavbni razvoj gradu je potekal skozi več zgodovinskih obdobij in faz. Kot najstarejši del gradu se kaže nekdanja [[visoka romanska hiša]], ki tvori danes jugovzhodni vogal osrednjega [[palacij]]a. Trinadstropna hiša na pravokotnem tlorisu je nastala že v drugi polovici 11. stoletja. V drugi polovici [[13. stoletje|13. stoletja]] pa je verjetno nastal na kvadratnem tlorisu samostojni stolp, ki je stal pod romansko stolpasto hišo. Služil je tako obrambnim kot stanovanjskim namenom. Ko je leta [[1339]] v celoti prešel v posest Celjskih grofov, so prvotno visoko hišo temeljito razširili in predelali v obsežen dvonadstropni [[gotika|visokogotski]] palacij. Stavbo so okrasili s kvalitetnimi kamnoseško obdelanimi stavbnimi členi. Zaradi povečane nevarnosti [[turški vpadi|turških vpadov]], so grad v prvi polovici [[16. stoletje|16. stoletja]] utrdili z obsežnim obzidnim pasom, ki je obdal osrednji palacij in izpostavljeni stolp iz 13. stoletja. Novo [[obzidje]] so na enem vogalu zaščitili s polkrožnim stolpom, znotraj obzidja pa so uredili lesene obrambne hodnike. Prav tako pa so z obzidjem in stolpi utrdili tudi pristavo pod gradom. Po prenehanju nevarnostjo turških vpadov je grad doživel ponoven razcvet. Leta [[1646]] je grof Rafael Carduzzi preuredil grad v gubernijsko podeželsko rezidenco in pri tem temeljito prezidal staro srednjeveško trdnjavo v novo [[renesansa|renesančno arhitekturo]] z arkadnimi sistemi italijanske umetnostne šole. Sredi [[18. stoletje|18. stoletja]] je bila prizidana gradu v severnem zunanjem kotu med vzhodnim obzidjem in oglatim stolpom grajska [[kapela]] s kvalitetno notranjo opremo, spodnjo romansko kapelo pa so podrli. Novo grajsko kapelo je dala prizidati, domnevno po načrtih iz kroga baročnega arhitekta [[Candid Zulliani|Candida Zullianija]], družina Gall. Reprezentančne notranje prostore v osrednjem palaciju pa so okrasili s serijo velikih [[barok|baročnih]] oljnih slik, ki so deloma delo beneškega slikarja [[Nicolo Grassi|Nicola Grassija]]. V takšni podobi je grad ostal vse do leta [[1942]], ko so ga požgali [[partizan]]i. Leta [[1962]] je razvalino gradu dobil v 99-letno uporabo, leta 1965 pa še dovoljneje za obnovo, [[Marko Marin]], ki vodi in večinoma tudi sam financira obnovo še danes.
 
== Notranja oprema gradu ==
Vrstica 27 ⟶ 28:
{{Mirna}}
[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Mirna]]
[[Kategorija:Občina Mirna]]