Slovenski četniki: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Danilo Koprivica, pp |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4:
==Delovanje med drugo svetovno vojno==
Med okupacijo od 1941 do 1945 so v Sloveniji delovali, poleg [[partizani|partizanov]], [[Prostovoljna protikomunistična milica|vaških straž]] in [[Slovensko domobranstvo|domobrancev]], tudi slovenski četniki, navadno imenovani plavogardisti. Dejansko je šlo za del poražene vojske Kraljevine Jugoslavije (VKJ), ki je kot četniški odredi oz. kot del Jugoslovanske vojske v domovini (JVvD) deloval po navodilih begunske vlade v [[London]]u, v Jugoslaviji pa je bil podrejen generalu Draži Mihajloviću.{{navedi vir}},
Četniška ideološka baza naj bi bilo t. i. ravnogorsko gibanje, ki pa v Sloveniji ni imelo globljih korenin. Šlo je za ohranitev monarhije in ideje o veliki Jugoslaviji ob podpori zahodnih zaveznikov. Mobilizacijsko bazo so, podobno kot za domobrance in četnike{{navedi vir}}, , predstavljale strankarske{{navedi vir}}, paravojaške legije, ki je bila zelo močna. Tako je Slovenska legija, ki je združevala vojaški potencial Slovenske ljudske stranke, štela okrog 6000 – 7000 pripadnikov (večina je pristopila [[Prostovoljna protikomunistična milica|MVAC]] oz. slovenskemu domobranstvu), Sokolska legija, 700–900 članov, večinoma aktivnih članov JVvD, Narodna legija (300 članov), skupina Pobratim (500) in častniška skupina (okrog 400 članov). Koordinacijo je vodila [[Slovenska zaveza]]{{navedi vir}}, , ki je za reševanje vojaških vprašanj ustanovila Vojaški svet, ki so ga sestavljali poveljniki legij – podpolkovnik [[Ernest Peterlin|Ernest Peterlin - Logar]], polkovnik [[Vladimir Vauhnik]], [[Ivan Prezelj]], [[Anton Kokalj - Tonči]], kapetan bojne ladje [[Andrej Klinar - Hren]], major [[Karl Novak]] in drugi){{navedi vir}}, . Vsi člani vojaškega sveta pa so bili evidentno tudi pripadniki raznih tujih služb (britanske, nemške, italijanske).{{navedi vir}},
Poveljnik slovenskih četnikov je bil najprej konjeniški polkovnik [[Jaka Avšič]], njegov načelnik štaba pa generalštabni major Karl Novak. Ko je polkovnik Avšič že sredi 1941 prestopil k partizanom, je poveljnik slovenskih četnikov postal četniški vojvoda Karl Novak, ki je bil pozneje (1944, v Italiji) povišan v podpolkovnika, nazadnje pa leta 1946 v generalštabnega polkovnika. Ko je septembra 1943 major Novak odšel v Italijo kot predstavnik generala Mihailovića za zvezo z zahodnimi zavezniki, so slovenske četnike vodili kapetan bojne ladnje [[Anton Klinar - Hren]], polkovnik oz. brigadni general [[Vladimir Vauhnik]] (kot general Račič) in polkovnik oz. divizijski general [[Ivan Prezelj - Andrej]], ki je bil nazadnje imenovan še za poveljnika [[Slovenska narodna vojska|Slovenske narodne vojske]].
Vrstica 24:
=== Četniški sodelavci ===
Veliko presenečenje je sledilo , ko je leta [[1998]] pokojni akademik [[Aleksander Bajt]] v svoji knjigi ''Dosje Berman'' razkril, da je bil med okupacijo pripadnik četniške organizacije{{navedi vir}}, kot poročnik in šef protiobveščevalne službe v štabu majorja Novaka v Rimu{{navedi vir}}, ; leta 2003 je ugotovljeno, da je bil tudi veliki slovenski olimpionik, [[Leon Štukelj]] pripadnik četniške organizacije in britanski agent Soe {{navedi vir}}, in nazadnje, 2006, da je bil tudi Hrvoje Maister, četniški polkovnik{{navedi vir}}, in nazadnje vodja emigrantskega obveščevalnega centra v Salzburgu.
Ravnogorsko gibanje je še danes dejavno, tudi v Sloveniji. V Parizu je maja 2007 bil edini še živeči slovenski četnik Uroš Šušterič proglašen za četniškega vojvodo – »Triglavski«.
| |||