Michael S. Hart: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 16 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q22677
Prunk (pogovor | prispevki)
m slog
Vrstica 21:
 
== Zgodnja leta ==
Hartov oče je bil računovodja in njegova mama, poslovna menedžerka v prodajalni. Leta 1958 se je njegova družina preselila v Urbano, Illinois in njegov oče in mati sta postala profesorja na univerzi za študije [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]] in matematike. Hart se je šolal na univerzi v [[Illinois|Illinoisu, ZDA]], kjer je diplomiral v samo dveh letih<ref>{{cite web|url=http://poynder.blogspot.com/2006/03/interview-with-michael-hart.html|title=Open and Shut?: Interview with Michael Hart | publisher = Poynder | date = 9 March 2006|language=English|accessdate=2012-05-14}}</ref>. Deloma je deloval tudi kot poulični glasbenik<ref>{{cite web|url=http://www.economist.com/node/21530075 |title=Michael Hart |publisher=The Economist |date= |accessdate=2012-05-14|language=English}}</ref>.
 
== Projekt Gutenberg ==
Za časa študija, je računalniški center na univerzi v Illinoisu dodelil Hartu uporabniški račun na svojem računalniškem sistemu. Najboljši prijatelj Hartovega brata je bil sistemski administrator<ref>{{citation | url = http://www.gutenberg.org/wiki/Gutenberg:The_History_and_Philosophy_of_Project_Gutenberg_by_Michael_Hart | publisher = Project Gutenberg | title = The History and Philosophy of Project Gutenberg | first = Michael S | last = Hart|language=English|accessdate=2012-05-14}}</ref>. Čeprav so bili računalniki tam namenjeni za obdelavo podatkov je Hart vedel, da so računalniki povezani v mrežo (ki je kasneje postala del interneta) in je uporabil svoj čas za vnašanje in posredovanje informacij. Po tem, ko je bil ustvarjen njegov uporabniški račun dne 4. julija 1971, je Hart razmišljal kako ga naj uspešno uporabi. Zvečer istega dne, ko se je je vračal domov po ogledu ognjemeta je v trgovini z živili kupil knjigo o [[Deklaracija neodvisnosti ZDA|Ameriški deklaraciji o neodvisnosti]], katero je pretipkal v računalnik, vendar je ugotovil, da je ne more posredovati ljudem preko elektronske pošte. Da bi se težavi izognil, je prevod dodal na stran, ki je omogočala prenos datoteke na oddaljeni računalnik.
 
To je bil začetek projekta Gutenberg. Hart je nadaljeval s prevodi knjig, kot so [[Biblija]] in z deli [[Homer]]ja, Williama Shakespeara in [[Mark Twain|Marka Twaina]]. Do leta 1987 je pretipkal skupno 313 knjig, kasneje pa je s pomočjo Marka Zinzowa programerja na Illinoiški univerzi pridobival prostovoljce in postavil infrastrukturo z zrcalnimi strežniki in dopisno listo za projekt. S tako pomočjo se je projekt začel hitreje širiti.
Vrstica 43:
{{citation|url=http://www.guardian.co.uk/books/2011/sep/13/michael-hart-obituary|title=Michael Hart obituary|first=Jack|last= Schofield|date=Sep 13, 2011|accessdate=2012-05-14}}</ref>
 
Hart je posedoval veliko stvari in imel veliko prijateljev, ampak zelo malo življenskih stroškov. Sam je zgradilsestavil veliko računalnikov, predvajalnikov in ostale opreme iz odsluženih komponent in je mnogokrat žrtvoval osebni luksuz v imenu opismenjevanja in v javno dobro.
 
Človek, ki je večino življenja posvetil digitalizaciji literature, je živel dobesedno med kopijami knjig, ki so bile zložene na kup do višine oči v njegovi hiši v Urbani. Živel je življenje na robu revščine in se prehranjeval večinoma s konzervami s fižolom. Večino denarja je zaslužil kot nadomestni profesor in z donacijami projekta Gutenberg.<ref>{{cite news |url= http://www.washingtonpost.com/local/obituaries/project-gutenberg-creator-michael-s-hart-dies-at-64/2011/09/08/gIQA1DMFDK_story.html |title=Project Gutenberg creator Michael S. Hart dies at 64 |author=Emily Langer |work=[[The Washington Post]] |date=September 8, 2011 |publisher=[[Washington Post Company|WPC]] |location=[[Washington, DC|Washington DC]] |issn=0190-8286 |accessdate=2012-05-14}}</ref>