Krška škofija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m + dp |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 65:
}}
'''Krška škofija''' ({{jezik-la|Dioecesis Gurcensis}}, {{jezik-de|Diözese Gurk}},
V 69 župnijah [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]] sta slovenščina in nemščina liturgična jezika.
Vrstica 75:
Škofija je bila ustanovljena leta 1072 kot prva škofija v lasti Salzburške nadškofije, sto let po razglasitvi [[Vojvodina Koroška|Vojvodine Koroške]] leta 976, saj je iz Salzburga izhajala prva še iroškotska misija [[Sveti Virgil|svetega Virgila]] in [[Sveti Modest|svetega Modesta]] v [[Karantanija|Karantaniji]]. Njen sedež je bila Krka na severnem Koroškem. Njena materialna podlaga je bil opuščen redovniški samostan, ki ga je ustanovila [[sveta Ema Krška]]. Sveta Ema velja zato kot ustanoviteljica škofije. Prvi škof je bil [[Günther von Krappfeld]] (Günther z Grobniškega polja). Krški škof naj bi bil tedaj odvisen od Salzburškega metropolita in je tako imel funkcijo [[vikar]]ja. Šele leta 1131 ji je bila dodeljena mala škofija. Z velikopotezno ponaredbo listin so se takrat skušali osvoboditi nadzora Salzburga, kar pa ni uspelo. Dolgotrajni proces se je vršil na [[Baselski koncil|Baselskem koncilu]] (1431 – 1449).
Sedež krških škofov je bil dolga stoletja [[grad Strasburg]] na Severnem Koroškem (do leta 1793), potem za kratek čas baročni [[dvorec Pöckstein]]. V okviru [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]] je bil sedež prenesen v [[Celovec]]. Takrat je bila škofija tudi povečana. Pridobila je 96 župnij od Salzburga, 56 od [[Gorica|Gorice]], 5 od [[Ljubljana|Ljubljane]] ter 1 župnijo od nekdanje [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]]. Ko je [[Anton Martin Slomšek]] leta 1859 premestil sedež svoje škofije v [[Maribor]], je Krška škofija pridobila še [[Labotska dolina|Labotsko dolino]]. Od tedaj se ujemajo meje škofije z mejami dežele Koroške, ki so s časovnim razmikom sledile spremembam državnih meja.
Leta 1824 je bil imenovan prvi in zadnji Slovenec na sedež krškega škofa, to je [[Jakob Peregrin Paulič]] (1757 - 1827), rojen na [[Žihpolje|Žihpoljah]].<ref>Schnabl, Bojan-Ilija : ''Nova dognanja in odkritja''. V: [[Nedelja]] 3 (20.1.2013) str. 13.</ref>
| |||