'''Abíogenéza''' je [[teorija]] o spontanem nastanku [[živo bitje|živih bitijživega]] iz nežive [[snov]]i. Po njenih načelih naj bi nastalo tudi življenje na [[Zemlja|Zemlji]]. Ne smemo je zamenjevati z [[evolucija|evolucijo]], ki preučuje, kako so se živa bitja s časom spreminjala, niti ne s [[kozmogonija|kozmogonijo]], ki se ukvarja z vprašanjem o nastanku [[vesolje|vesolja]]. Večina [[aminokislina|aminokislin]], ki jim pogosto pravimo »gradniki življenja«, lahko nastane v [[kemijska reakcija|kemijskih reakcijah]], ki niso nujno vezane na življenje, kot je pokazal [[Miller-Ureyev poskus]] in podobni poskusi, pri katerih so v laboratoriju [[simulacija|simulirali]] razmere ob nastanku Zemlje. V vseh živih bitjih so aminokisline vezane v [[beljakovina|beljakovine]], sestavo teh beljakovin pa usmerjajo [[nukleinska kislina|nukleinske kisline]]. Abiogeneza se osredotoča na vprašanje, katere od teh organskih [[molekula|molekul]] so se pojavile prve in kako so oblikovale življenje.
Vsaka teorija abiogeneze mora vsebovati dva vidika: podvojevanje in metabolizem. Teorije se razlikujejo pri odgovoru na vprašanje, kateri od njiju se je pojavil prvi. Zgodnejše teorije so na prvo mesto postavljale metabolizem (Oparinov [[koacervat]]), kasnejše teorije pa so prednost dajale podvojevanju.
