Walt Disney: Razlika med redakcijama

[[Elias Disney]] je svoja sinova vzgajal k trdemu delu. Noben od njiju ni imel niti igrač niti žepnine. Walt je šest let raznašal časopise in samo enkrat je bil zaradi bolezni prost pet tednov. Kasneje je začel namesto bolnega očeta dostavljati še mleko in jajca, zaradi tega ni imel časa, da bi obiskoval šolo. Njegov brat Roy je imel vsega tega žalostnega življenja dovolj, zato je neke noči na skrivaj odšel, pred tem pa je še svetoval Waltu, naj se ne pusti več pretepati očetu. Ločitev od brata je bila za Walta zelo boleča, saj je imel brata zelo rad in tudi Roy je Waltu nenehno pomagal ter ga ščitil.

Poleg njihovega posestva je tekla [[Santa Fe železnica]], ki je prečkala podeželje. Waltov stric, Mike Martin, je bil strojevodja, ki je delal na relaciji med Fort Madison - Iowa – Marceline. Kasneje mu je ta stric tudi pomagal, da je Walt dobil poletno službo, in sicer je na vlaku prodajal hrano, pijačo ter časopis potnikom. V času življenja je potem Walt velikokrat iskal takšno svobodo, kakršno je imel takrat, ko je delal na vlaku, zato si je večkrat zgradil maketo železnice.

Leta [[1917]] je Elias Disney investiral denar v tovarno marmelade v Chicagu in vsa družina se je preselila tja. Jeseni tega leta je Walt začel hoditi v [[McKinley High School]], ponoči pa se je šolal še v umetniškem inštitutu [[Chicago Art Institute]]. Prvič so bile njegove slike tudi objavljene v šolskem časopisu, kjer je vodil rubriko s stripi[[strip]]i. Njegovi stripi so bili zelo [[patriotičen|patriotični]] in osredotočeni na [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Vendar pa Waltovo šolanje ni dolgo trajalo. Pri 16 letih je zapustil šolo, ker se je hotel pridružiti vojski, vendar ga niso sprejeli, ker je bil premlad. Namesto vojski se je skupaj s svojim prijateljem pridružil [[Rdeči križ|Rdečemu križu]] in odpotoval za eno leto v [[Francija|Francijo]]. V tem času je vozil rešilni avto, ki ga je porisal s svojimi izmišljenimi [[risani junaki|risanimi junaki]].

Potem se je zopet preselil v [[Kensas City]], da bi začel svojo umetniško [[kariera|kariero]]. Njegov brat Roy mu je priskrbel službo v [[Pesmen-Rubin Art Studio|Pesmen-Rubin Art Studiu]], kjer je Walt delal [[reklama|reklame]] za [[časopis|časopise]], [[revija|revije]] in [[kinematograf|kinematografe]]. Tam je spoznal talentiranega risarja[[risar]]ja [[Uba IwerksaIwerks]]a, s katerim se je hitro spoprijateljil. Januarja [[1920]] sta skupaj ustanovila svoje podjetje in ga poimenovala [[Iwerks-Disney Commercial Artists]]. Vendar pa je to podjetje kmalu propadlo, ker se je le malo ljudi upalo naročati grafične in animirane stvari neizkušeni dvojici.

Za tem sta odšla partnerja delat vsak po svoje. Disney je za nekaj časa opustil [[animacija|animacijo]] in odšel iskat srečo kot filmski [[režiser]] v [[Hollywood]]. Hodil je od studia do studia, vendar so ga vsi zavrnili, zato se je vrnil k animaciji. Njegov prvi hollywoodski studio je bila garaža njegovega strica Roberta, kjer je Walt delal dneve in noči. Nekaj svojih nedokončanih del je poslal [[ddistributerka|distributerki]] [[Margaret Winkler]], ki so ji bila njegova dela zelo všeč in je hotela z njim posneti še več takih [[animirano-igrani filmi|animirano-igranih filmov]], kot je bil Disneyev poskusni [[film]] [[Alice's wonderland]][[]]. V tem filmu so bili ozadje in nekatere [[stranska vloga|stranske vloge]] narisani, [[glavna vloga|glavno vlogo]] pa je igrala resnična oseba.

Ker pa je mel Disney velike finančne težave, je za pomoč zopet prosil brata Roya, ki je ta čas preboleval [[tuberkuloza|tuberkulozo]] v bolnišnici v [[Los Angeles|Los Angelesu]]. Roy se je strinjal in skupaj sta ustanovila podjetje [[Disney Brothers' Studio]], v katerem se jima je pridružil še [[Iwerks]]. Studio je bil postavljen na [[Hyperion Avenue]] v Los Angelesu. Leta [[1925]] je Disney zaposlil mlado žensko [[Lillian Bounds]], ki ga je takoj očarala. Po nekaj zmenkih sta se [[15. julij]]a [[1925]] poročila.

Nove serije animirano-igrane oddaje, imenovane [[Alice Comedies]], so bile uspešne. Ko pa so leta [[1927]] zaključili s snemanjem te oddaje, se je podjetje bolj posvetilo animiranim filmom in ne več animirano-igranim. Posebej so posvečali svojo pozornost risanemu [[maček Felix|mačku Felixu]] ter [[zajec Oswald|zajcu Oswaldu]]. Nastale so serije [[risanka Oswald the Lucky Rabbit|risanke Oswald the Lucky Rabbit]], ki je postal zelo popularen. Studio se je začel širiti in Disney je zaposlil veliko novih delavcev, med njimi tudi nekaj prejšnjih sodelavcev iz Kensas Cityja. Leta [[1928]] pa je podjetje zopet zašlo v finančne težave in Disney je tako moral odpustiti večino svojih delavcev. Podjetje je imelo kar nekaj vzponov in padcev, vendar pa se niso vdali.

Razvil se je nov [[animirani lik]] v obliki miši. Večina [[biografija|biografij]] pravi, da si je Disney zamislil [[lik miška]] na poti iz [[New York|New Yorka]], vendar pa obstajajo dvomi, če si ga je v resnici res izmislil on ali njegov sodelavec Iwerks. Mišek se je najprej imenoval [[Mortimer]], kasneje pa ga je [[Lillian Disney]] preimenovala v ljudem dobro poznanega [[Mickey Mouse]] ([[Miki Miška]]).

Prva krajša risanka o Mikiju je nosila naslov [[Plane Crazy]] ([[Preprosto nor]]), ki je bila tako kot vsa prejšnja Disneyeva dela „nemi„[[nemi film“film]]“. Ker pa se nihče ni zanimal za predvajanje risanke Plane Crazy in njene naslednice [[The Gallopin' Gaucho]], je Disney naredil novo [[zvočna risanka|zvočno risanko]] z [[Miki|Mikijem]], imenovano [[Steamboat Willie]]. Poslovnež [[Pat Powers]] je priskrbel Disneyu distributacijo in zvočni-[[sinhronizator]]. Tako so vse tri risanke o Miki Miški prišle v javnost z zvočnim posnetkom in tako postale zelo uspešne. Vse zvočne [[efekt|efekte]] je posnel Disney sam in nastopal tudi kot Mikijev glas vse do leta [[1946]]. Prepričan je bil, da bo Miki zaslovel v javnosti.

Risankam o Miki Miški so se leta [[1929]] pridružile še kratke [[glasbena animacija|glasbene animacije]], imenovane [[Silly Symphonies]], in tudi te so gledalci pozitivno sprejeli. Vendar pa kljub temu, da sta bili obe seriji zelo uspešni, Disneyev studio ni dobival pripadajoče vsote denarja od Pata Powersa in leta [[1930]] je Disney podpisal pogodbo z novim [[distributer|distributerjem]] [[Columbia Pictures]].

Ker pa je večino animacij, ki so jih predvajali in naredili v Disneyevem podjetju med leti [[1928]] in [[1930]], naredil Ub Iwerks, se je le ta kmalu naveličal temperamentnega Disneya, zato je ustanovil svoje podjetje in zapustil Disneyev studio. Walt je začel obupano iskati nekoga, ki bi lahko zamenjal Iwerksa, kajti sam ni mogel tako dobro in hitro risati. Čez nekaj časa je zaposlil kar nekaj ljudi, da je lahko zapolnil prazno mesto Iwerksa.

Tehnologija se je začela razvijati in tako so nastale tudi prve [[barvna risanka|barvne risanke]]. Prva [[barvna animacija]],ki je nastala v Disneyevem studiu, je spadala v serijo [[Silly Symphonies]] z naslovom [[Flowers and Trees]]. Leta [[1932]] je bila tudi nagrajena z [[Academy Award|Academy Awardom]] oz. [[oskar|oskarjem]] za najboljšo kratko vsebino v kategoriji animacij. Tega leta pa je Disney dobil še en poseben Academy Award - posebnega oskarja, in sicer za oblikovanje Miki Miške. Leta [[1935]] so serije kratkih animacij Miki Miške postale barvne in skozi leta je popularnost te prikupne miši le rasla in rasla, skupaj z njo pa tudi popularnost njenega izumitelja.

Od nekdaj je bil Disneyev največji up, da bi postal oče, vendar pa se je prva nosečnost njegove žene končala s splavom. To in pritiski s strani podjetja sta pripeljala Walta do živčnega zloma. Zato si je vzel nekaj časa za počitek in odšel z ženo na počitnice na [[Karibi|Karibe]], za tem pa sta potovala še skozi [[Washington]]. Waltu se je zopet nasmehnila sreča, kajti njegova žena je spet zanosila in 18. decembra [[1933]] se jima je rodila deklica [[Diane Marie Disney]]. Bila sta presrečna in malo več kot leto kasneje sta posvojila še eno deklico, [[Sharon Mae Disney]], rojeno 21. decembra [[1934]].

Čeprav je studio izdeloval dve najbolj uspešni seriji risank v industriji, je imel Disney vseeno večje cilje, zato je leta [[1934]] začel načrtovati [[celovečerni animirani film]]. Ostala podjetja v filmski industriji so močno dvomila v uspeh celovečernega animiranega filma in so bila prepričana, da bo to uničilo Disneyev studio. Tudi njegova žena in brat Roy sta ga poskušala odvrniti od te ideje. Disneyev studio pa se je v to zelo poglobil in začel natančno preučevati vsako stvar, povezano z novim projektom, ter malo eksperimentiral, kajti hotel je doseči najboljšo kvaliteto za [[celovečerno animacija|celovečerno animacijo]], imenovano [[Sneguljčica in sedem palčkov]]. Film so dokončali decembra [[1937]], v kinematografe pa je prišel februarja [[1938]] kot prvi barvni govorečizvočni celovečerni animirani film. Postal je eden najbolj uspešnih filmov leta 1938 in prinesel več kot 98 milijonov dolarjev (okoli 72 milijonov evrov) dobička. Najbolj presenetljivo pri temu pa je, da so otroci morali plačati le 10 centov za ogled filma. S tem denarjem je Disney 24. decembra [[1939]] odprl nov studio, imenovan [[Walt Disney Studios]] in nadaljeval z izdelavo celovečernih animacij.

Tako so nastali [[Ostržek]], [[Fantasija]] in [[Bambi]]. Ostržek in Fantazija sta sledila Sneguljčici v kinematografe, vendar pa sta prinesla finančno razočaranje. Tako je Disney začel načrtovati risanko [[Dumbo]], ki naj bi studiu povrnila izgubljeni denar, vendar pa je bila njena izdelava zelo težavna, saj so vsi začeli dvomiti v njen uspeh. Leta [[1940]] se je studiu zopet pridružil Iwerks.

Kmalu po tem, ko je Dumbo prišel v kinematografe in postal uspešen, so [[Združene države Amerike]] vstopile v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Vojska je Disneyevemu studiu zmanjšala zaloge pripomočkov ter jim naročila, da morajo delati filme, ki bodo pomagali pri treniranju vojakov. Med vojno je studio izgubil veliko denarja in imel velik neuspeh. Večinoma so začeli delati le krajše animirane filme ter posneli tudi nekaj igranih filmov. S temi kratkimi animacijami so si le toliko opomogli, da so lahko nadaljevali z izdelavo celovečernih animiranih filmov, začeli pa so izdelovati tudi igrane filme o naravi. Med vojno je velikokrat prišlo do upora delavcev. To so bili zelo težki časi za Disney Studio's. Prvič pa se je pojavila tudi ideja za izdelavo Disneyevega magičnega [[zabaviščni park|zabaviščnega parka]], ki so jo razvijali več let.

Nekaj časa po koncu vojne, leta [[1949]], se je Disney z družino preselil na veliko parcelo na območju [[Holmby Hills]] v [[Los AngelesuAngeles]]u. Tam je na svojemu dvorišču zgradil miniaturno železnico ter jo poimenoval [[Carolwood Pacific Railroad]]. Bila je dolga okoli 800 metrov in imela različne postaje, tunele, zavoje itd. Walt je večkrat peljal svoji hčeri na vožnjo s lokomotivo, imenovano [[Lilly Belle]], po železnici.

Z idejo, načrtovanjem in širjenjem projekta izdelave Disneylanda[[Disneyland]]a se je podjetje začelo širiti tudi vna druge strani sveta. Posneli so prvi v celoti [[igrani film]] [[Otok zakladov]] ([[1950]]), sledili pa so mu še drugi: [[20000 milj pod morjem]] ([[1954]]), [[Pes Shaggy]] ([[1959]]) in [[Past za starše]] ([[1961]]). Walt Disney studioStudio je bil tudi eden prvih, ki je znal dobro izkoriščati novi medij, [[televizija|televizijo]]. Naredili so prvo svojo [[televizijska oddaja|televizijsko oddajo]], imenovano [[One Hour]] in [[Wonderland]] (ena ura v čudežni deželi). V svojih oddajah je kazal odlomke svojih prejšnjih animacij, popeljal gledalce v zakulisje studia ter jih seznanjal s čarobnim Disneylandom, ki so ga gradili v [[Anaheim|Anaheimu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Leta [[1955]] pa je naredil tudi prvo vsakodnevno televizijsko oddajo, imenovano [[Mickey Mouse Club]], ki je postala zelo popularna.

Medtem ko se je studio širil, je Disney posvečal manj pozornosti animacijskemu oddelku, saj je popolnoma zaupal svojim devetim najbolj zvestim risarjem in prijateljem ([[Les Clark]], [[Ollie Johnston]], [[Frank Thomas]], [[Wolfgang »Woolie« Reitherman]], [[John Lounsbery]], [[Eric Larson]], [[Ward Kimball]], [[Milt Kahl]], [[Marc Davis]]). V tem času so ustvarili veliko [[uspešnica|uspešnic]] ([[Dama in potepuh]], [[101 Dalmatinecdalmatinec]], [[Trnjulčica]], [[Meč v kamnu]]). Kratke risanke so izdelovali le do leta [[1956]].

17. julija [[1955]] pa so končno odprli prvi tematski park, Disneyland, ki je takoj postal zelo uspešen. Leta [[1961]] je tudi njihova televizijska oddaja prešla iz črno-bele tehnike v barvno in spremenila prejšnje ime (One Hour in Wonderland) v [[The Wonderful World of Disney]] ([[Prečudoviti Disneyev svet]]), ki so jo na ABC-ju predvajali vse do leta [[2005]].

V 50-ih letih je Disney poleg vseh ostalih novih projektov ustvaril še veliko poučnih filmov o vesolju. Ti filmi pa niso pritegnili le pozornosti ljudstva, ampak tudi ruski vesoljski program. Ljudem pa je hotel prikazati tudi razvoj nuklearne energije s televizijsko serijo in knjigo [[Naš prijatelj atom]].

Do leta [[1960]] je bilo Disneyevo podjetje znano kot eno izmed najuspešnejših podjetij na svetu. Po desetletjih truda je Disneyu uspelo pridobiti tudi pravice do uprizoritve zgodbe o varuški [[Mary Poppins]], pisatelja [[P. L. Traver|P. L. Traverja]]. Ko je leta [[1964]] prišla v javnost, je takoj postala Disneyev najuspešnejši film doslej. Istega leta so začeli tudi preurejati veliko močvirje v [[Orland|Orlandu]] na [[Florida|Floridi]]. Počasi so ga spreminjali v nov, 109 km² velik park, imenovan [[Disney world]]. To naj bi bila večja ter izpopolnjena verzija Disneylanda, ki naj bi bila poznana kot [[Magic Kingdom]] (magično kraljestvo) ter obdana z golf igrišči in hoteli.

Disneyeva vpletenost v projekt Disney World se je končala pozno leta [[1966]]. Po mnogih letih verižnega kajenja cigaret so ugotovili, da ima raka na pljučih. Ko so ga pripeljali v [[bolnišnica St. Joseph|bolnico St. Joseph]], se mu je stanje naglo poslabšalo, kar je povzročilo srčni zastoj. Umrl je 15. decembra 1966, deset dni po njegovem 65. rojstnem dnevu. Njegov brat Roy je vestno nadaljeval z bratovim Disney World projektom in ga v čast bratu preimenoval v [[Walt Disney World]]. [[Roy Disney]] je umrl tri mesece po odprtju Waltovega kraljestva leta [[1971]].