Za narodov blagor: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 31:
Rokopis drame je nastal med 20. junijem 1900 in med avgustom istega leta, prvotni naslov pa je bil ''Narod''. Prvi zapis komedije se od prepisanega, namenjenega za tiskarno, bistveno ne razlikuje.
Ko je Cankar dramo napisal, je imel veliko težav že z založnikom, saj je trajalo kar tričetrt leta, da je izšla. [[Lavoslav Schwentner|Schwentner]] je okleval in Cankarja pregovarjal, da se delo ne bo prodajalo, da naj ga predela in mu tudi znižal honorar. Ko je drama marca 1901 izšla, sta [[Slovenski narod (časnik)|''Slovenski narod'']] in [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] zapisala, da je to »redka satira na slovenske politične in socialne razmere ter se odlikuje z duhovitim dialogom, fino karakterizacijo oseb ter s krasnim jezikom«. Drugi je o drami pisal: »Nazval je pisatelj igro komedijo – a zdi se mi igra kar tragična, ker slika veliko komedijo, ki se igra v malem – povsodi – a meril je posebno na naš narod. Pisatelj biča z britko ironijo moderno frazarstvo, udarja strašno po egoizmu, opsuje ono hinavstvo, ki pod pretvezo Za narodov blagor uprizarja vse mogoče lumparije – naslika posledice tako demoraliziranega naroda /.../« [[Slovenski narod (časnik)|''Slovenski narod]]je o drami spregovoril še enkrat, v štirih podlistkih. Obširna ocena zelo niha in vključuje zelo nasprotujoča si ekstremna mnenja. Lahko da je sodbo pisal [[Fran Govekar]] ali pa da so podlistki plod dveh avtorjev. Cankarju se očita, da drama nima realistične podlage, da pisatelj slovenskih razmer ne pozna zadosti in da se je lotil »snovi, ki je za mlada in šibka njegova pleča pretežka«. Po drugi strani pa ga označuje kot višek njegovega ustvarjanja, z mojstrsko risanimi značaji in lepo izraženimi mislimi. ''Rdeči prapor'' in [[''Učiteljski tovariš'']] sta s Cankarjem simpatizirala, medtem ko je v [[Dom in svet|''Domu in svetu'']] [[Evgen Lampe]] napisal zmerno mnenje: Cankarju očita pretiravanje in izraža dvom o odrskem uspehu. S simpatijo so se na dramo odzvali tudi zunaj Ljubljane – iz Trsta je prišla zelo pozitivna kritika [[Slovenka (časnik)|''Slovenke'']], z Dunaja je pisal ''Jug'', iz Beograda ''Kolo'' in iz Zagreba ''Vienac'', veliko pozornosti med neslovenskimi listi pa je drama vzbudila pri sarajevski ''Nadi'' - Cankar je nedvomno talentiran pisec, vendar je v komediji preveč cinizma, pretiravanja in karikiranja, prav tako kot v ''Domu in svetu'' pa tudi podvomijo v odrski uspeh drame.
Kljub marsikateri dobri sodbi pa drama ni in ni našla svojega prostora na odru. V tekočem gledališkem letu ni bila uprizorjena, niti v naslednjem, ker je Govekar omajal upe s tem, ko je dejal, da je komedija »pretežka«. Zato je Cankar opustil misel nad uprizoritvijo. Ko so leta 1904 v ljubljanskem gledališču prvič igrali dramo [[''Kralj na Betajnovi'']], se je Cankar ponovno ogrel''Za narodov blagor''. Prej kot v Ljubljani je dobil pritrdilen odgovor za krstno predstavo v Pragi, kjer se je za uprizoritev komedije zavzela pri gledališkem ravnatelju [[Zofka Kveder]]. Premiera je bila razprodana in dosegla precej lep uspeh, vendar so uprizoritev v ljubljanskih časopisih komaj omenili. Govekarjev ''Slovan'' je objavil dvorezno poročilo, oglasili pa so se tudi na Češkem – dnevnik ''Čas'' je uprizoritev samo relativno ugodno ocenil, bolj ostri pa so bili pri časopisu ''Zvon'', saj delu očitajo slabo tehniko in slabo poznavanje družabnega življenja. Govekar, ki je bil takrat gledališki intendant, se je s Cankarjem zapletel v ostre polemike o slovenski drami, narodni igri in gledališču. Ko je leta 1906 Govekar odstopil s položaja intendanta (nasledil ga je prof. Friderik Juvančič), je bila drama manj kot v mesecu dni uprizorjena. Tako je 13. decembra 1906 končno ugledala luč sveta tudi v Ljubljani. Listi so o tej uprizoritvi veliko pisali že kak teden prej in tudi spominjali na dotedanjo usodo komedije. Dan po uprizoritvi sta ''Slovenec'' in ''Slovenski narod'' prehvalila predstavo, ''Naš list'' pa je podal precej polemičen članek, v katerem se sprašuje, kdo je kriv za tako družbo, kakršna je. Poročila so bila v glavnem pozitivna, le Govekar je še enkrat docela skritiziral dramo in o njej povedal vse najslabše.
| |||