Redakcija: 14:21, 10. maj 2013 uredi Cabana (pogovor \| prispevki) 2.171 urejanj Nova stran z vsebino: {{Taksonomka \|name = Veliki pajesen \|image = Götterbaum (Ailanthus altissima).jpg \|regnum = Plantae \|unranked_divisio = Angiosperms \|unranked_classis = Eudicots...		Redakcija: 15:14, 10. maj 2013 uredi razveljavi Pinky sl (pogovor \| prispevki) Administratorji vmesnika, Administratorji 100.109 urejanj pp taksonomka Novejše urejanje →
Vrstica 2: \|name = Veliki pajesen \|image = Götterbaum (Ailanthus altissima).jpg \| image_width = 240px \| regnum = [[Plantae]] (rastline) ~~\|unranked_divisio = [[Angiosperms]]~~ \| divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) ~~\|unranked_classis = [[Eudicots]]~~ \| classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) ~~\|unranked_ordo = [[Rosids]]~~ \| ordo = [[Sapindales]] (javorovci) \|familia = [[Simaroubaceae]] (pajesenovke) \|genus = ''[[Ailanthus]]'' (pajesen) \|species = '''A. altissima''' \|binomial = ''Ailanthus altissima'' Vrstica 19: Veliki pajesen zraste do 25 metrov visoko (v 20 letih zraste ok. 15 metrov visoko). Oblikuje široko [[krošnja\|krošnjo]] in se občasno pojavlja tudi kot [[večdebelno drevo]]. Najraje ima sončne lege z blago klimo. Mladi poganjki so rdečerjave barve in na otip žametni. [[Lubje]] je sivorjavo s svetlimi progami, pozneje podolžno razpokano. [[rastlinski list\|Listi]] so do 60 cm dolgi in imajo neprijeten intenziven [[vonj]].<ref name="Warda"/> Listje odpade z drevesa razmeroma pozno. Drevo cveti [[julij]]a in [[avgust]]a.<ref name="Polunin">Oleg Polunin, ''Flowers of Europe'', Oxford, 1997, s. 229. {{COBISS\|ID=42737409}}</ref> Njegova [[seme]]na so krilata, podobno kot pri [[jesen (drevo)\|jesenu]]. Semena in lubje so [[strup]]eni. Lubje ima močni odvajalni učinek, [[drevesni sok]] močno draži kožo.<ref name="Warda">Hans-Dieter Warda, ''Das grosse Buch der Garten- und Landschaftsgehölze'', Bad Zwischenahn, 2002, s. 42, 43. {{COBISS\|ID=54161921}}</ref> Je zelo odporna [[drevesna vrsta]]: izkazal se je za odpornejšega na [[saje]], [[prah\|prašne delce]] in druge oblike [[onesnaženje\|onesnaževanja]] v urbanem okolju kot je to za drevesa običajno.<ref name="Ladislav Mucina"/><ref>Michael A. Dirr, ''Manual of woody landscape plants : their identification, ornamental characteristics, culture, propagation and uses'', Champaign, 1998, s. 80. {{COBISS\|ID=58157057}}</ref> Veliki pajesen so v [[Evropa\|Evropo]] prinesli kot [[okrasno drevo]] za parkovne nasade,<ref>Konrad Lauber, Gerhart Wagner, ''Flora Helvetica'', Bern, 2001, s. 714. {{COBISS\|ID=46182913}}</ref> vendar se je nato presenetljivo hitro samostojno razširil po celem kontinentu.<ref name="Ladislav Mucina">Ladislav Mucina, Georg Grabherr, Thomas Ellmauer, ''Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil 1, Anthropogene Vegetation'', Jena, 1993, s. 228. {{COBISS\|ID=83535}}</ref>

Veliki pajesen: Razlika med redakcijama