Veliki pajesen: Razlika med redakcijama

dodanih 61 zlogov ,  pred 9 leti
pp taksonomka
(Nova stran z vsebino: {{Taksonomka |name = Veliki pajesen |image = Götterbaum (Ailanthus altissima).jpg |regnum = Plantae |unranked_divisio = Angiosperms |unranked_classis = Eudicots...)
 
(pp taksonomka)
|name = Veliki pajesen
|image = Götterbaum (Ailanthus altissima).jpg
| image_width = 240px
| regnum = [[Plantae]] (rastline)
|unranked_divisio = [[Angiosperms]]
| divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke)
|unranked_classis = [[Eudicots]]
| classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice)
|unranked_ordo = [[Rosids]]
| ordo = [[Sapindales]] (javorovci)
|familia = [[Simaroubaceae]] (pajesenovke)
|genus = ''[[Ailanthus]]'' (pajesen)
|species = '''A. altissima'''
|binomial = ''Ailanthus altissima''
Veliki pajesen zraste do 25 metrov visoko (v 20 letih zraste ok. 15 metrov visoko). Oblikuje široko [[krošnja|krošnjo]] in se občasno pojavlja tudi kot [[večdebelno drevo]]. Najraje ima sončne lege z blago klimo. Mladi poganjki so rdečerjave barve in na otip žametni. [[Lubje]] je sivorjavo s svetlimi progami, pozneje podolžno razpokano. [[rastlinski list|Listi]] so do 60 cm dolgi in imajo neprijeten intenziven [[vonj]].<ref name="Warda"/> Listje odpade z drevesa razmeroma pozno. Drevo cveti [[julij]]a in [[avgust]]a.<ref name="Polunin">Oleg Polunin, ''Flowers of Europe'', Oxford, 1997, s. 229. {{COBISS|ID=42737409}}</ref> Njegova [[seme]]na so krilata, podobno kot pri [[jesen (drevo)|jesenu]]. Semena in lubje so [[strup]]eni. Lubje ima močni odvajalni učinek, [[drevesni sok]] močno draži kožo.<ref name="Warda">Hans-Dieter Warda, ''Das grosse Buch der Garten- und Landschaftsgehölze'', Bad Zwischenahn, 2002, s. 42, 43. {{COBISS|ID=54161921}}</ref>
 
Je zelo odporna [[drevesna vrsta]]: izkazal se je za odpornejšega na [[saje]], [[prah|prašne delce]] in druge oblike [[onesnaženje|onesnaževanja]] v urbanem okolju kot je to za drevesa običajno.<ref name="Ladislav Mucina"/><ref>Michael A. Dirr, ''Manual of woody landscape plants : their identification, ornamental characteristics, culture, propagation and uses'', Champaign, 1998, s. 80. {{COBISS|ID=58157057}}</ref>
 
Veliki pajesen so v [[Evropa|Evropo]] prinesli kot [[okrasno drevo]] za parkovne nasade,<ref>Konrad Lauber, Gerhart Wagner, ''Flora Helvetica'', Bern, 2001, s. 714. {{COBISS|ID=46182913}}</ref> vendar se je nato presenetljivo hitro samostojno razširil po celem kontinentu.<ref name="Ladislav Mucina">Ladislav Mucina, Georg Grabherr, Thomas Ellmauer, ''Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil 1, Anthropogene Vegetation'', Jena, 1993, s. 228. {{COBISS|ID=83535}}</ref>