Redakcija: 09:13, 10. maj 2013 uredi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m m+ ← Starejše urejanje		Redakcija: 13:43, 10. maj 2013 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m m/slog/+siz Novejše urejanje →
Vrstica 35: [[Slika:Yupana 1.GIF\|thumb\|right\|200px\|Jupana ([[kečuanščina\|kečuansko]] za ''orodje za štetje'') je računalo, ki so ga uporabljali [[Inki]]. Raziskovalci menijo da so računi temeljili na Fibonaccijevih številih da se je zmanjšalo število potrebnih zrn na polje.<ref>http://www.quipus.it/english/Andean%20Calculators.pdf</ref>]] [[Slika:Fibonacci spiral 34.svg\|thumb\|right\|200px\|Fibonaccijeva spirala tvorjena z risanjem lokov, ki povezujejo nasprotni oglišči kvadratov v Fibonaccijevem pokritju. Tu so kvadrati velikosti 1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21 in 34; glej [[zlata spirala]]]] [[Slika:Liber abbaci magliab f124r.jpg\|thumb\|right\|200px\|Stran iz [[Leonardo Fibonacci\|Fibonaccijevega]] dela ''Knjiga o abaku'' (''[[Liber Abaci]]''; [[Nacionalna centralna knjižnica (Firence)\|Nacionalna centralna knjižnica v Firencah]] prikazuje Fibonaccijevo zaporedje (uokvirjeno desno) ~~Fibonaccijevo zaporedje~~ s členi od 0 do 12 označenimi s črno z [[rimske številke\|rimskimi]] in rdečo z [[arabske številke\|indoarabskimi številkami]]]] [[Slika:fibonacci.ogg\|thumb\|Fibonaccijevo zaporedje zvokovno, [[interval (glasba)\|harmonični intervali]] naraščajo, melodični pa padajo.]] Vrstica 136: == Fibonaccijeva števila v naravi == [[Slika:Helianthus whorl.jpg\|thumb\|right\|200px\|[[Sončnica]] ima semena razporejena v dve družini, pri čemer je v eni 34 spiralnih zavojev, v drugi pa 55 zavojev. (glej tudi [[Fermatova spirala]])]] [[Slika:FibonacciChamomile.PNG\|thumb\|right\|200px\|Glava cvetlice [[barvilna pasja kamilica]] (''[[Cota tinctoria]]'') kaže postavitev 21-h (modro) in 13-h (zelenomodro) spiralnih zavojev]] Poleg rasti določenega števila zajcev so Fibonaccijeva števila tudi drugod v naravi,<ref>{{navedi revijo\|author=Douady, S. & Couder, Y.\|title=Phyllotaxis as a Dynamical Self Organizing Process\|journal=Journal of Theoretical Biology\|year=1996\|issue=178\|pages= 255–274\|url=http://www.math.ntnu.no/~jarlet/Douady96.pdf\|doi=10.1006/jtbi.1996.0026\|volume=178\|format=}}</ref> npr. pri številu [[list (rastlina)#Venčni listi\|venčnih listov]] in v spiralnih strukturah, ki jih mnoge rastline uporabljajo za razporeditev [[seme]]n (glej tudi [[Fermatova spirala]]). Poleg števila parov zajcev je znan primer tudi število [[čebela\|čebel]] pri idealiziranemu razmnoževanju, če upoštevamo da: * se iz neoplojenega jajčeca izvali samec,

Fibonaccijevo število: Razlika med redakcijama