Zasilna zavora (vlak): Razlika med redakcijama

==Združeno Kraljestvo-Velika Britanija==

 

Zasilne zavore so bile v Združenem kraljestvu uvedene z Uredbo zakonov o železnici leta 1868. V členu 22 je navedeno: "Vsi vlaki morajo prevoziti več kot 20 kilometrov brez ustavljanja, da je potrebno zagotoviti sredstva za komunikacijo med potniki in uslužbenci podjetja, kateri so zadolženi za vlak. Sprva je bilo to sredstvo komunikacije. Kabel teče navzdolž dolžine vlaka, na ravni strehi zunaj vagonov, povezanih z hupo na vlaku. Ko je bila uporaba avtomatskih zavor obvezna v Uredbi železnic zakona v letu 1889, je bila oprema spremenjena tako, da bo delovala na zavore, vendar se izraz "komunikacijski kabel" še kar uporabljal. Do leta 1970 je "kabel" (v tem času verige) še vedno uporablja, ki je napeljan v celotni dolžini prevoznega sredstva. Povezan je z ventilom,ki je odpre zavorno cev. Za to stvar je bila uporabljena dušilna loputa na strani, kjer bi želeli uporabiti zasilno zavoro. Ta je izpostavljen osebju, da lahko vidijo kdo je potegnil zasilno zavoro. Kasnejši modeli uporabljajo ročaje, ki se aktivirajpo ko jih povlečemo navzdol. Novejši tipi z tipkami so priključeni na sistem PassComm. Sodobni vlaki z drsnimi vrati imajo luč,ki je indikator,ki se običajno uporablja za dokaz,da so vrata odprta oziroma zaprta. Lučka pa utripa kadar je bila uporabljena zavora v sili.