Redakcija: 04:04, 9. maj 2013 uredi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.678 urejanj m m+/-p:l/slog/rektgr/+ktgr ← Starejše urejanje		Redakcija: 04:12, 9. maj 2013 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.678 urejanj m m/pp Novejše urejanje →
Vrstica 21: Periodična alikvotna zaporedja s periodo 1 so [[popolno število\|popolna števila]], s periodo 2 so pari [[prijateljsko število\|prijateljskih števil]], drugače pa so [[družabno število\|družabna števila]] periode ''t''. [[Eugène Charles Catalan\|Catalan]] je leta 1888 postavil vprašanje ali je vsako alikvotno zaporedje končno. ToNjegovo vprašanje ostaja [[nerešeni matematični problemi\|~~odprto~~odprti ~~vprašanje~~problem]]. Najmanjše število, za katerega se to ne ve, je 276, katerega alikvotno zaporedje so do leta 1994 izračunali do 628. člena. V intervalu [1, 10<sup>3</sup>] je 5 takšnih zaporedij, ki jih generirajo števila 276, 552, 564, 660 in 966. Ta števila je prvi z [[računalnik]]om raziskoval [[Derrick Henry Lehmer]] in se imenujejo '''Lehmerjevih pet'''. V [1, 10<sup>4</sup>] jih je 81, v [1, 10<sup>5</sup>] 934 in v [1, 10<sup>6</sup>] 9710. Vsak napredek v računanju lahko število teh zaporedij zmanjša. Lahko upoštevamo tudi samo enotne prave delitelje poljubnega števila in imamo enotna alikvotna zaporedja. Na primer [[množica]] enotnih pravih deliteljev 28 je {1, 4, 7}.

Alikvotno zaporedje: Razlika med redakcijama