Briti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Jezik |
Ozemlje |
||
Vrstica 23:
==Jezik==
[[Slika:RomanBritBronzeBowl.JPG|thumb|right| Rimsko-britska bronasta skleda iz Bedfordshira]]
[[Slika:Flying Rowan - geograph.org.uk - 194171.jpg|thumb|right|Jerebika je bila za Brite čarobno drevo]]
[[Image:Britonia6hcentury.png|thumb|right|220px|Briti so se med anglosaško invazijo selili proti zahodu]]
Briti so govorili britske jezike, ki so se po prepričanju poznavalcev govorili po celi Veliki Britaniji.<ref name="KochBritons"/><ref>Forsyth (1997), str.37.</ref>
Britski jeziki so se razvili iz prakeltskega jezika, ki je na britanske otoke prišel z evropske celine. Domneva se, da je bila prva oblika britskih jezikov [[britščina]]. Iz nje so se razvile [[kumbrijščina]], [[valižanščina]], [[bretonščina]] in [[galščina]]. Kornijščina in bretonščina sta še živa jezika, medtem ko je kumbrijščina izumrla v 12. stoletju.
Srednjeveško zgodovinsko izročilo, na primer zgodba ''The Dream of Macsen Wledig'' (''Sanje cesarja Magna Maksima''), pravi, da so bili porimski keltsko govoreči prebivalci Armorike kolonisti iz Britanije. Bretonski jezik v svoji prvotni obliki je bil zato soroden z valižanščino in identičen s kornijščino. Po priseljencih se imenuje
==Ozemlje==
Britsko ozemlje je bilo skozi celo zgodovino sestavljeno iz stalno spreminjajočih se ozemelj, na katerih so vladala posamezna plemena. Natančen obseg njihovega ozemlja pred rimsko zasedbo in po njej je nejasen. Na splošno velja prepričanje, da je obsegalo celotno Veliko Britanijo do ožine Clyde-Fort. Ozemlje severno od ožine je bilo naseljeno večinoma s [[Pikti]]. Piktski jezik je za seboj pustil malo neposrednih sledov. Nekatera krajevna in osebna imena, ki so se ohranila v irskih letopisih, kažejo, da je bila soroden z drugimi britskimi jeziki. Del piktskega ozemlja je sčasoma absorbiralo gelsko kraljestvo Dál Riata. Otok Man, ki je bil prvotno naseljen z Briti, je postopoma postal gelsko ozemlje.
Leta 43 je Britanijo napadlo [[Rimsko cesarstvo]]. Britska plemena so se sprva upirala rimskim legijam, vendar so Rimljani do leta 84 osvojili celo južno Britanijo in začeli prodirati v sedanjo južno Škotsko. Leta 122 so svojo severno mejo utrdili s [[Hadrijanov zid|Hadrijanovim zidom]], ki se je raztezal od vzhodne do zahodne meje Anglije. Leta 142 so prodrli še bolj proti severu in zgradili [[Antoninov zid]], ki je potekal med ustjema rek Forth in Clyde. Antoninov zid so po samo dvajsetih letih opustili in se umaknili na Hadrijanov zid. Domorodni Briti so med rimsko vladavino večinoma obdržali svojo zemljo, vendar so postali podložniki rimskih guvernerjev. Rimsko cesarstvo je vladalo Veliki Britaniji približno do leta 430.
Približno v času rimskega odhoda so se začeli na vzhodno britansko obalo naseljevati germansko govoreči [[Anglosasi]] in ustanavljati svoja kraljestva.<ref>J.E. Pattison, ''Proceedings of the Royal Society B'', 275 (1650), 2423-2429. [http://rspb.royalsocietypublishing.org/content/275/1650/2423.full]</ref><ref>J.E. Pattison (2011), ''Integration versus Apartheid in post-Roman Britain: a Response to Thomas et al.'' (2008), Human Biology, 83, 6, str. 715-733. [http://digitalcommons.wayne.edu/humbiol/vol83/iss6/9].</ref> Na njihovem ozemlju je britski jezik postopoma izpodrinila anglosaščina. Približno takrat se je del Britov preselil v sedanjo Bretanijo. Tam so ustanovili majhna kraljestva in iz otoške keltščine se je namesto [[galščina |galščine]] razvila [[bretonščina]]. Obdržali so oblast v [[Cornwall]]u in severozahodni Angliji, kjer so se ohranila nekatera kraljestva, na primer Dumnonija in Rheged. Do konca 1. tisočletja so Anglosasi in Geli osvojili večino britskega ozemlja v Britaniji. Kultura in jezik domorodnih Britov sta večinoma izginila.<ref>[http://www.newscientist.com/article/dn13752-germanic-invaders-may-not-have-ruled-by-apartheid.html ''Germanic invaders may not have ruled by apartheid''], New Scientist, 23. april 2008.</ref> Ohranila se je samo v Walesu, Cornwallu, delu Kumbrije in vzhodnem Gallowayu.
==Sklici==
| |||