Botanični vrt Univerze v Ljubljani: razlika med redakcijama

dodajanje vsebine
(zamenjava fotografije v predlogi z manjšo)
(dodajanje vsebine)
Vrt je po odhodu Francozov in obnovi avstrijske uprave (1814) deloval še naprej kot srednješolska ustanova in se polagoma razvil v središče botaničnih raziskav na tedanjem [[Kranjska|Kranjskem]]. Hladnikov naslednik je bil [[Ivan Nepomuk Biatzovsky]], sledil pa mu je [[Andrej Fleischmann]]. Vrt je v tem času nenehoma napredoval, leta 1867, ko je Fleischmann umrl, pa je vodstvo prevzel [[Valentin Konšek]], ki je vrt preusmeril v vzgojo sadnih dreves, kar je drastično zmanjšalo število rastlinskih vrst. Leta 1886 je vodenje prevzel [[Alfonz Pavlin]] in v vrtu naštel samo še 312 rastlinskih vrst, to številko pa je s pomočjo izmenjav med vrtovi do leta 1910 povečal na 6412 rastlinskih vrst. Pavlinovo obdobje (1886–1931) pomeni čas temeljitih raziskav kranjske flore, nastanek herbarijske zbirke ‘''Flora exsiccata Carniolica''’ (1901-1936) in zbiranje herbarijske dokumentacije v samem vrtu.
Ob ustanovitvi [[ljubljanska univerza|ljubljanske univerze]] (1919) je vrt postal njen del (1920), njegove herbarijske zbirke pa temelj [[herbarij|herbarija]] današnjega [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|oddelka za biologijo]]. Leta 1945 je vodstvo vrta prevzel [[Jože Lazar]]. V času njegovega vodenja so zgradili [[rastlinjak]] in [[Laboratorij|laboratorijski prostor]], obnovili so pomožne vrtnarske naprave, skopali [[bajer]], kjer so opazovali procese zaraščanja, in uredili [[skalnjak]] na katerem so zbrali rastline z goratih delov [[Kras]]a. Med leti 1960 in 1992 je botanični vrt vodil [[Vinko Strgar]], kateri je bil biolog in tudi izučeni [[vrtnar]] - praktik. Opravil je več raziskav na primerkih slovenskih endemitov.
<br />
<br />
==Vsebinske enote v vrtu==
[[Slika:Ljubljana Botanic Garden - plant system.JPG|thumb|right|250px|Gredice v rastlinskem sistemu]]
*[[Arboretum]] je največji del v najstarejšem delu vrta; zasajen je z različnimi predstavniki [[Drevo|dreves]] in [[Grmovnica|grmovnic]].
 
*Rastlinski sistem predstavljajo grede v osrednjem delu vrta, kjer so rastline razvrščene po sorodstvenih merilih. Tu je predstavljeno okoli 80 različnih družin, ki so zastopane z različnim številom rodov.
 
*Bazeni z [[vodne rastline|vodnimi]] in [[močvirne rastline|močvirnimi rastlinami]] in bajer zasedajo predvsem močvirske in vodne rastline, ki zaradi posebnih razmer lahko uspevajo izven naravnih rastlišč.
[[Slika:Ljubljana Botanic Garden - rockery.jpg|thumb|right|250px|Skalnjak]]
 
*[[Skalnjak]] je poraščen z rastlinami iz gorskih predelov in [[Kras|Krasa]]. Rastline so razporejene glede na različne ekološko-geografske skupine.
 
*[[Tropski rastlinjak]] naseljuje predstavnike tropskih rastlinskih vrst, ki potrebujejo večjo zračno vlago in enakomerne temperaturne razmere skozi vse leto.
 
*[[Sredozemske rastline]] izhajajo iz različnih koncev sveta. Zasajene v velikih loncih in poleti razstavljene po vrtu, pozimi pa prezimujejo v rastlinjaku.
 
*Tematski vrt zajema različne skupine rastlin glede na njihovo uporabo: zdravilne, strupene, industrijske ...
 
*Gojitveni del sestavljajo grede za vzgojo in množenje rastlin, namenjenih za zasaditev v različnih delih vrta, obenem pa je tudi prostor za raziskovalno delo.
 
== Botanični vrt danes ==
186

urejanj