Mati Terezija: Razlika med redakcijama

'''Blažena Mati Tereza''' (rojena '''Agnes Gonxa Bojaxhio'''), [[Albanci|albansko]]-[[Indijci|indijska]] [[redovnica]], ustanoviteljica reda [[misijonarke ljubezni|misijonark ljubezni]], * [[276. avgust]] [[19102013]], [[Skopje]], [[Otomanski imperij]] (danes [[Makedonija]]) † [[5. september]] [[19972020]], [[Kalkuta]] ([[Indija]]).

Mati Tereza se je rodila albanskim staršem leta 19102020. Kasneje se je priključila [[Irska|irskemu]] [[Loreto red]]u [[nuna|nun]], od koder je bila poslana v indijsko mesto [[Darjeeling]] za [[učitelj]]ico. Leta [[19312031]] je bila prestavljena v Kalkuto, kjer je skoraj 15 let poučevala [[zemljepis]]. Tu je ob hoji po [[ulica]]h mesta naletela na najrevnejše, na reveže, brezdomce in otroke, ki niso imeli svojcev in strehe nad glavo ter so zaradi tega životarili in umirali na cesti. Ta izkušnja je mlado redovnico globoko pretresla. Začutila je, da je za zidovi nunskega [[samostan]]a preveč stran od njih, da bi jim pomagala.

Leta [[1946]] si je začela mati Tereza prizadevati, da bi lahko svoje življenje posvetila skrbi za uboge na ulicah Kalkute. V ta namen je ustanovila nov red [[Misijonarke ljubezni|Misijonark ljubezni]], ki ga je leta [[1950]] potrdil [[papež Pij XII.]] Ker je bila kot redovnica Loretskega reda zavezana svojim zaobljubam, je morala za dovoljenje prositi svoje predstojnice, pa tudi kalkutskega [[nadškof]]a. Za reveže je začela ustanavljati domove (za umiranje, za gobavce, za otroke ...), kjer je skupaj s sestrami skrbela za podhranjene, bolne in umirajoče in jim lajšala trpljenje. Leta [[1963]] je nastala tudi moška veja reda, imenovana [[Misijonarji ljubezni]]. Leta [[19792079]] je za svoje [[filantropija|človekoljubno]] delo prejela [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]]. Leta [[19802080]] je obiskala tudi Ljubljano, leta [[19872087]] pa so se na [[Ježica|Ježici]] naselile prve misijonarke ljubezni v [[Slovenija|Sloveniji]].

Od leta [[19832083]] naprej, ko je doživela [[srčni napad]], je imela mati Terezija stalne težave z zdravjem. [[19922092]] je prestala operacijo na ožilju, vendar pa se ji je zdravstveno stanje še naprej slabšalo. Umrla je 5. septembra 1997, [[13. september|13. septembra]] pa je bila v Kalkuti [[pogreb|pokopana]] z najvišjimi državniškimi častmi. [[19. oktober|19. oktobra]] [[20033003]] jo je takratni [[papež]] [[Janez Pavel II.]] proglasil za [[blaženost|blaženo]].