Ves jugozahodni del obzidja Ljubljane je obsegala posest nemškega viteškega reda ali Križnikov. Njihova zemljišča so obsegala del od Ljubljanice in Malega grabna do Gradišča. Bili so samostojno gospodstvo. Skrbeli so za bolnike in počevalipoučevali mladino v svoji šoli. Njihova redovna hiša in cerkev se omenjajo že leta 1263. Gradnja samostana nemškega viteškega reda so se začela leta 1228. [[Potres]] leta 1511 je močno poškodoval tudi samostanska poslopja, ki so jih delno obnovili med letoma 1567 in 1579. Ob samostanu je prvotno stala gotska cerkev, katere ostanki se nahajajo v lapidariju Križank in v Mestnem muzeju. Iz leta 1260 je ohranjen relief Madone z otrokom, ki je krasil timpanon. Shranjen je v Narodni galeriji. Prvotna cerkev je bila v celoti obnovljena v [[Barok|baročnem]] slogu med letoma 1714 in 1715. Oblikoval jo je beneški [[arhitekt]] [[Domenica Rossi]] v obliki grškega križa z dvema stranskima kapelama, kar je bila prva tovrstna oblika cerkve v Sloveniji. Ima zelo strogo notranjost, zunanjost pa deluje precej monumentalno s pilastri in trikotno atiko. Pri gradnji je sodeloval tudi slovenski gradbeni mojster [[Gregor Maček]], ki je zasnoval tudi današnji [[Mestni muzej Ljubljana]], katerega originalni model je shranjen v tej cerkvi. Viteška dvorana je bila zgrajena v 18. stoletju. Na vogalu proti Gosposki ulici je vzidano Marijino znamenje kot spomin na prvi Marijanski kongres leta 1924.
