|
'''Sveti Alojzij Gonzaga''', [[Družba Jezusova|DJ]], [[jezuit]] in katoliški [[svetnik]]. * [[9. marec]] [[1568]], [[Castiglion]]; † [[21. junij]] [[1591]], [[Rim]].
== Življenje in delo ==
Sveti Alojzij se je rodil v plemiški družini [[Gonzaga]] v Castiglionu očetu Ferrantu Gonzagi in materi Marti Gonzaga. Že njegov prihod na svet je bil težaven, saj je ob [[rojstvo|rojstvu]] skorajda umrl. Kasneje se je okrepil, tako telesno kot tudi miselno, saj se je njegova razumnost in bistroumnost pričela kazati že zelo zgodaj.
Kot pravega Gonzago so ga zanimali konji in [[vojska]], zato ga je oče leta 1573 vzel s seboj v [[Casal]], kjer je imel vojaški tabor. Tu je Alojzij živel pravo življenje vojaka. Naučil se je precej kletvic. Doživel je tudi nesrečo, saj mu je [[smodnik]] iz puške udaril naravnost v obraz. Razen osmojenih obrvi in nekaj manjših opeklin je odnesel brez posledic.
Leta 1576 in 1577 je Alojzij skupaj s svojim bratom Rudolfom potoval v [[Firence]], kjer se je šolal na dvoru [[Medičejci|Francesca I. Medičejca]]. Od leta 1578 do 1579 je Alojzij skupaj z bratom odpotoval v [[Mantova|Mantovo]] k stricu. Potlej sta se vrnila domov.
Ko je leta 1580 v Castiglion prišel novi milanski nadškof kardinal [[Sveti Karel Boromejski|Karel Boromejski]] na [[Vizitacija|vizitacijo]] v duhu [[Tridentinski koncil|tridentinske prenove]], je stopil v stik z njim tudi mladi Alojzij. Sveti škof si je zanj vzel čas, da ga je lahko pripravljal na prejem [[sveto obhajilo|prvega svetega obhajila]]. Ta [[zakrament]] je Alojzij prejel na god [[Sveta Marija Magdalena|sv. Magdalene]](22. julij) leta 1580.
Leta 1581 je morala Alojzijeva družina spremljati cesarico vdovo [[Marija Avstrijska|Marijo Avstrijsko]], ki je potovala iz [[Praga|Prage]] v [[Madrid]]. Na španskem dvoru je Alojzij postal prijatelj in paž [[Prestolonaslednik|prestolonasledniku]] Diegu, sinu španskega kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]] Po smrti princa [[Diego španski|Diega]] se je še bolj posvetil duhovnemu življenju in vztrajal pri svojem poklicu. V Španiji je njegova družina ostala vse do leta 1584.
Takoj, ko je njegov oče izvedel, da želi vstopiti k [[Družba Jezusova|jezuitom]], je pobesnel. Člani tega reda v tistem času niso smeli prejeti visokih [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenih]] služb, zato njegov oče tega ni odobraval. Najprej ga je hotel prepričati v nasprotno, tako da je k njemu pošiljal različne dostojanstvenike. Oče, še vedno besen, je Alojzija in Rudolfa poslal po italijanskih dvorih, da bi Alojzija spreobrnili. Brez uspeha. Skrušen oče je priznal, da tu ne more nič več pomagati in je leta 1585 s solzami v očeh gledal sina, ki se je slovesno odpovedal kroni in nasledstvenim pravicam. Tako je Alojzij ves srečen odpotoval v [[Rim]], da bi se pridružil jezuitom.
Leta 1587 je opravil [[prve zaobljube]] in leta 1588 prejel [[nižji redovi|nižje redove]]. V samostanu je še bolj sveto živel in rastel v znanju, pobožnosti in duhovnosti. Najraje je molčal in razmišljal o [[Kristus|Kristusu]]. V letih 1589 do 1590 je v družini Gonzaga nastal prepir med Alojzijevim bratom Rudolfom in njegovim stricem. Tako je bil Alojzij prisiljen odpotovati nazaj v Castiglion, da je uspešno rešil prepir.
Ko se je vrnil, je v Rimu izbruhnila [[kolera]] in Alojzij se je javil, da bo pomagal bolnikom. Najprej njegova prošnja ni bila uslišana, saj je bil šibkega zdravja, a je vztrajal tako dolgo, da mu je uspelo prepričati predstojnike, da je pripravljen na to nalogo. Tako je s [[samarijan|samarijansko]] ljubeznijo pomagal bolnikom, dokler tudi sam ni zbolel in 21. junija 1591, potem ko je prejel zakramente za umirajoče, umrl.
Zaradi njegovega svetniškega življenja se je že kmalu pričel postopek za beatifikacijo. Tako ga je papež [[Pavel V.]] razglasil za [[Blaženi|blaženega]] že 19. oktobra 1605.
Papež [[Papež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]] pa ga je 31. decembra 1726 razglasil za [[Svetnik|svetnika]]. Isti papež pa ga leta 1729 razglasil za zavetnika mladine. Poleg tega je še zavetnik študentov, jezuitskih novincev, bolnikov z [[AIDS]] in tistih, ki jih oskrbujejo.
V [[Maribor|Mariboru]] stoji [[Cerkev Svetega Alojzija, Maribor|cerkev]] posvečena njemu. V [[Ljubljana|Ljubljani]] pa je škof [[Anton Alojzij Wolf]] postavil zavod in stavbo z imeno Alojzijevišče oziroma ''Aloysianum''.
{{DEFAULTSORT:Gonzaga, Alojzij}}
'''Sveti Alojzij Gonzaga''', [[Družba Jezusova|DJ]], [[jezuit]] in katoliški [[svetnik]]. * [[9. marec]] [[1568]], [[Castiglion]]; † [[21. junij]] [[1591]], [[Rim]].
| 