Alojzij Gonzaga: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m -en:
jezik, slog, np, kat, defaultsort, razvez letnic
Vrstica 1:
'''Sveti Alojzij Gonzaga''', [[Družba Jezusova|DJ]], katoliški [[svetnikjezuit]] in katoliški [[jezuitsvetnik]]. (* [[9. marec]] [[1568]], [[Castiglion]]; - [[21. junij]] [[1591]], [[Rim]]).
 
== Življenje in delo ==
 
Sveti Alojzij se je rodil v plemiški družini [[Gonzaga]] v Castiglionu očetu [[Ferrante Gonzaga|Ferrantu Gonzagi]] in materi [[Marta Gonzaga|Marti Gonzaga]]. Že njegov prihod na svet je bil težaven, saj je ob [[rojstvo|rojstvu]] skorajda umrl. A po čudežu je preživel. Kasneje se je okrepil, tako telesno kot tudi miselno, saj se je njegova razumnost in bistroumnost pričela kazati že zelo zgodaj.
 
Kot pravipravega GonzagaGonzago so ga zanimali konji in [[vojska]], zato ga je oče leta [[1573]] vzel s seboj v [[Casal]], kjer je imel vojaški tabor. Tu je Alojzij živel pravo življenje vojaka. Tu soNaučil se mu pripetili tudi dve nesreči, prva je boljprecej duhovnekletvic. narave, saj seDoživel je v bližini vojakov naučil kar lepo zbirko kletvic, kot drugo pa bi skorajdatudi umrlnesrečo, saj mu je [[smodnik]] iz puške pušniludaril naravnost v obraz. ARazen naosmojenih srečoobrvi niin bilnekaj skorajdamanjših ničopeklin poškodovan,je čeodnesel odštejemobrez osmojene obrvi in nelaj manjših opeklinposledic.
Sveti Alojzij se je rodil v plemiški družini [[Gonzaga]] v Castiglionu očetu [[Ferrante Gonzaga|Ferrantu Gonzagi]] in materi [[Marta Gonzaga|Marti Gonzaga]]. Že njegov prihod na svet je bil težaven, saj je ob rojstvu skorajda umrl. A po čudežu je preživel. Kasneje se je okrepil, tako telesno kot tudi miselno, saj se je njegova razumnost in bistroumnost pričela kazati že zelo zgodaj.
 
Leta 1576 in 1577 je Alojzij skupaj s svojim bratom [[Rudolf Gonzaga|Rudolfom]] potoval v [[Firence]], kjer se je šolal na dvoru [[Medičejci|Francesca I. de'Medičejca]]. MediciOd leta 1578 do 1579 je Alojzij skupaj z bratom odpotoval v [[Mantova|Mantovo]] šolalk stricu. Potlej sta se vrnila domov.
Kot pravi Gonzaga so ga zanimali konji in vojska, zato ga je oče leta [[1573]] vzel s seboj v [[Casal]], kjer je imel vojaški tabor. Tu je Alojzij živel pravo življenje vojaka. Tu so se mu pripetili tudi dve nesreči, prva je bolj duhovne narave, saj se je v bližini vojakov naučil kar lepo zbirko kletvic, kot drugo pa bi skorajda umrl, saj mu je [[smodnik]] iz puške pušnil naravnost v obraz. A na srečo ni bil skorajda nič poškodovan, če odštejemo osmojene obrvi in nelaj manjših opeklin.
 
Ko je leta 1580 v Castiglion prišel novi milanski nadškof kardinal [[Sveti Karel Boromejski|Karel BorromeoBoromejski]] na [[Vizitacija|vizitacijo]] v duhu [[Tridentinski koncil|tridentinske prenove]], je stopil v stik z njim tudi mladi Alojzij. Sveti škof si je zanj vzel čas, da ga je lahko pripravljal na prejem [[sveto obhajilo|prvega svetega obhajila]]. TakoTa [[zakrament]] je Alojzij pristopil k angeljski miziprejel na god [[Sveta Marija Magdalena|sv. Magdalene]](22. julij) leta 1580.
Leta 1576 in 1577 je Alojzij skupaj s svojim bratom [[Rudolf Gonzaga|Rudolfom]] potoval v [[Firence]] kjer se je na dvoru [[Medičejci|Francesca I. de' Medici]] šolal.
Od leta 1578 do 1579 je Alojzij skupaj z bratom odpotoval v Mantovo k stricu. Potlej sta se vrnila domov.
 
Leta [[1581]] je morala Alojzijeva družina spremljati cesarico vdovo [[Marija Avstrijska|Marijo Avstrijsko]], ki je potovala iz [[Praga|Prage]] v [[Madrid]]. Na španskem dvoru je Alojzij postal prijatelj in paž [[Prestolonaslednik|prestolonasledniku]] Diegu, sinu španskega kralja [[Filip II. španskiŠpanski|Filipa II.]] Po smrti princa [[Diego španski|Diega]] se je še bolj posvetil duhovnemu življenju in vstrajalvztrajal pri svojem poklicu. V Španiji je njegova družina ostala vse do leta [[1584]].
Ko je leta 1580 v Castiglion prišel novi milanski nadškof kardinal [[Sveti Karel Boromejski|Karel Borromeo]] na [[Vizitacija|vizitacijo]] v duhu [[Tridentinski koncil|tridentinske prenove]] je stopil v stik z njim tudi mladi Alojzij. Sveti škof si je zanj vzel čas, da ga je lahko pripravljal na prejem prvega svetega obhajila. Tako je Alojzij pristopil k angeljski mizi na god [[Sveta Marija Magdalena|sv. Magdalene]](22. julij) leta 1580.
 
Takoj, ko je njegov oče izvedel, da želi vstopiti vk [[Jezuiti|jezuitskiDružba redJezusova|jezuitom]], je pobesnel. JezuitskiČlani redtega je bil takrat še redreda v kateremtistem nisičasu smelniso smeli prejeti visokih Cerkevnih[[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenih]] služb, zato njegov oče tega ni odobraval. Najprej ga je hotel prepričati v nasprotno, tako da je k njemu pošiljal različne dostojanstvenike, a vsi so hitro spregledali, da gr tu za pravi božji klic. Oče, še vedno besen, je Alojzija in Rudolfa poslaposlal po italijnskihitalijanskih dvorih, da bi Alojzija spreobrnili. Brez uspeha. Skrušen oče je priznal, da tu ne more nič več pomagati in je leta 1585 s solzami v očeh gledal sina, ki se je slovesno odpovedal kroni in nasledstvenim pravicam. Tako je Alojzij ves srečen odpotoval v [[Rim]], da bi se ridružil bratompridružil jezuitom.
Leta [[1581]] je morala Alojzijeva družina spremljati cesarico vdovo [[Marija Avstrijska|Marijo Avstrijsko]], ki je potovala iz [[Praga|Prage]] v [[Madrid]]. Na španskem dvoru je Alojzij postal prijatelj in paž [[Prestolonaslednik|prestolonasledniku]] Diegu, sinu španskega kralja [[Filip II. španski|Filipa II.]] Po smrti princa [[Diego španski|Diega]] se je še bolj posvetil duhovnemu življenju in vstrajal pri svojem poklicu. V Španiji je njegova družina ostala vse do leta [[1584]].
 
Leta 1587 je opravil [[prve zaobljube]] in leta 1588 prejel [[nižji redovi|nižje redove]]. V samostanu je še bolj sveto živel in rastel v znanju, pobožnosti in duhovnosti. Najraje je molčal in razmišljal o [[Kristus|Kristusu]]. V letih 1589 do 1590 je v družini [[Gonzaga]] nastal prepir med Alojzijevim bratom Rudolfom in njegovim stricem. Tako je bil Alojzij prisiljen odpotovati nazaj v Castiglion, da je uspešno rešil prepir.
Takoj ko je njegov oče izvedel, da želi vstopiti v [[Jezuiti|jezuitski red]] je pobesnel. Jezuitski red je bil takrat še red v katerem nisi smel prejeti visokih Cerkevnih služb, zato njegov oče tega ni odobraval. Najprej ga je hotel prepričati v nasprotno, tako da je k njemu pošiljal različne dostojanstvenike, a vsi so hitro spregledali, da gr tu za pravi božji klic. Oče, še vedno besen, je Alojzija in Rudolfa posla po italijnskih dvorih, da bi Alojzija spreobrnili. Brez uspeha. Skrušen oče je priznal, da tu ne more nič več pomagati in je leta 1585 s solzami v očeh gledal sina, ki se je slovesno odpovedal kroni in nasledstvenim pravicam. Tako je Alojzij ves srečen odpotoval v [[Rim]], da bi se ridružil bratom jezuitom.
 
Ko se je vrnil, je v Rimu izbruhnila [[kolera]] in Alojzij se je javil, da bo pomagal bolnikom. Najprej njegova prošnja ni bila uslišana, saj je bil šibkega zdravja, a je vstrajalvztrajal tako dolgo, da mu je uspelo prepričati predstojnike, da je pripravljen na to nalogo. Tako je s pravo samarijasnko[[samarijan|samarijansko]] ljubeznijo pomagal bolnikom, dokler tudi sam ni zbolel in 21. junija 1591, okrepčanpotem zko vsemije [[Zakrament|zakramenti]],prejel zaspalzakramente vza umirajoče, Gospoduumrl.
Leta 1587 je opravil [[prve zaobljube]] in leta 1588 prejel [[nižji redovi|nižje redove]]. V samostanu je še bolj sveto živel in rastel v znanju, pobožnosti in duhovnosti. Najraje je molčal in razmišljal o [[Kristus|Kristusu]]. V letih 1589 do 1590 je v družini [[Gonzaga]] nastal prepir med Alojzijevim bratom Rudolfom in njegovim stricem. Tako je bil Alojzij prisiljen odpotovati nazaj v Castiglion, da je uspešno rešil prepir.
 
Zaradi njegovega svetniškega življenja se je že kmalu pričel postopek za beatifikacijo. Tako ga je papež [[Pavel V.]] razglasil za [[Blaženi|blaženega]] že 19. oktobra [[1605]].
Ko se je vrnil je v Rimu izbruhnila [[kolera]] in Alojzij se je javil, da bo pomagal bolnikom. Najprej njegova prošnja ni bila uslišana, saj je bil šibkega zdravja, a je vstrajal tako dolgo, da mu je uspelo prepričati predstojnike, da je pripravljen na to nalogo. Tako je s pravo samarijasnko ljubeznijo pomagal bolnikom, dokler tudi sam ni zbolel in 21. junija 1591, okrepčan z vsemi [[Zakrament|zakramenti]], zaspal v Gospodu.
 
Papež [[Papež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]] pa ga je 31. decembra [[1726]] proglasilrazglasil za [[Svetnik|svetnika]]. Isti papež pa ga leta 1729 razglasirazglasil za zavetnika mladine. Poleg tega je še zavetnik študentov, jezuitskih novincev, bolnikov z [[AIDS]] in tistih, ki jih oskrbujejo.
 
V [[Maribor|Mariboru]] stoji [[Cerkev Sv.Svetega AlojzaAlojzija, Maribor|cerkev]] posvečena njemu. V [[Ljubljana|Ljubljani]] pa je škof [[Anton Alojzij Wolf]] postavil zavod in stavbo z imeno Alojzijevišče oziroma ''Aloysianum''.
Zaradi njegovega svetniškega življenja se je že kmalu pričel postopek za beatifikacijo. Tako ga je papež [[Pavel V.]] razglasil za [[Blaženi|blaženega]] že 19. oktobra [[1605]].
 
{{DEFAULTSORT:Gonzaga, Alojzij}}
Papež [[Papež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]] pa ga je 31. decembra [[1726]] proglasil za [[Svetnik|svetnika]]. Isti papež pa ga leta 1729 razglasi za zavetnika mladine. Poleg tega je še zavetnik študentov, jezuitskih novincev, bolnikov z [[AIDS]] in tistih, ki jih oskrbujejo.
[[Kategorija:Rojeni v letu 1568]]
 
[[Kategorija:Umrli v letu 1591]]
 
[[Kategorija:Svetniki]]
 
V [[Maribor|Mariboru]] stoji [[Cerkev Sv. Alojza, Maribor|cerkev]] posvečena njemu. V [[Ljubljana|Ljubljani]] pa je škof [[Anton Alojzij Wolf]] postavil zavod in stavbo z imeno Alojzijevišče oziroma Aloysianum.