Wikipedija:Peskovnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
==
Baselska konvencija o nadzoru prevoza nevarnih odpadkov in njihovega shranjevanja, znana kot Baselska konvencija, je mednarodna pogodba, katere cilj je zmanjšanje prevoza nevarnih odpadkov med državami, predvsem pa, da se prepreči prevoz nevarnih odpadkov iz razvitih v manj razvite države (MRD). Baselska konvencija se ne nanaša na prevoz radioaktivnih odpadkov. Konvencija želi tudi zmanjšati količino in strupenost odpadkov in da se zagotovi njihovo okolju prijazno ravnanje čim bližje viru nastajanja ter za pomoč najmanj razvitim državam pri okolju varnem ravnanju z nevarnimi in drugimi odpadki, ki jih ustvarjajo.
Konvencija je bila na voljo za podpis 22. marca 1989 in je začela veljati 5. maja 1992. Od marca 2013 je 180 držav, med njimi tudi Evropska zveza, podpisale konvencije, medtem ko sta Haiti in Združene države konvencijo podpisale, a je niso ratificirale. [
==Zgodovina==
Z zaostrovanjem okoljske zakonodaje (na primer [[RCRA]]) v razvitih državah v 70. letih , so se stroški za odstranjevanje nevarnih odpadkov dramatično povečali. Hkrati je globalizacija ladijskega prometa naredila čezmejni prevoz odpadkov bolj dostopen Veliko najmanj razvitih držav je v tem videlo dobrodošle prihodke. Zato je trgovanje z nevarnimi odpadki, zlasti v najmanj razvitih državahe, hitro rastlo.
Eden od dogodkov, ki so privedli do oblikovanja Baselske konvencije je bil [[incident odlaganja odpadkov ladje Khian Sea|'' incident odlaganja odpadkov ladje Khian Sea]], v katerem je ladja prevažala pepel sežigalnice iz mesta Philadelphia, ZDA in ga polovico odvrgla na obalo Haitija dokler ni bila pregnana. Ladja je plula več mesecevJ, vmes se je večkrat preimenovala. Ker razkladanje tovora ni bilo mogoče v kateremkoli pristanišču je bil tovor verjetno odvržen v morje.
Drug dogodek je primer Koko iz leta 1988, v kateri je 5 ladij prevažalo 8.000 sodov nevarnih odpadkov iz Italije v mestece Koko v Nigeriji, v zameno za mesečno najemnino 100 $, plačano nekemu nigerijcu za uporabo njegovega zemljišča.
Na svoji zadnji seji, 27 november - 1. december 2006, se je Konferenca pogodbenic Baselske sporazuma osredotočila na vprašanja [[elektronskih odpadkov]] in razstavljanje ladij.
Po mnenju Maureen Walsh, se le okoli 4% nevarnih odpadkov, ki prihajajo iz držav OECD dejansko transportirani preko mednarodnih meja <ref> {{citirati revija | last = Walsh | prva = Maureen | title = svetovna trgovina v nevarnih odpadkov:. Domače in mednarodna prizadevanja za spopadanje z naraščajočo krizo pri ravnanju z odpadki | revija = Katoliška univerza Law Review | leto = 1992 | volumen = 42 | strani = 103-140 | accessdate = 16 november 2011}} </ ref> Ti odpadki so med drugim, kemični odpadki, radioaktivni odpadki, [[komunalni odpadki]], [[azbest]], prah iz sežigalnic in stare pnevmatike. Polovica teh odpadkov gre v predelavo, polovica pa na dokončno odlaganje
Povečana trgovina s recikliranimi surovinami je privedla do povečanja odpadkov na trgu rabljenih izdelkov, kot so računalniki, katerega vrednotimo v milijardah dolarjev. Tako postanejo računalniki iz udobnega pomagala le odpadek.
| |||